Sprememba zakona o nalezljivih boleznih: nadzor nad karanteno na domu

Po noveli zakona o nalezljivih boleznih, ki jo je vlada v parlamentarni postopek vložila po nujnem postopku, bi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) posameznika napotil v karanteno v primeru visoko tveganega stika z okuženo osebo, policija pa ob prihodu osebe z območja z visokim tveganjem za okužbo. Med drugim je novo to, da bo oseba morala podpisati izjavo o seznanitvi s karanteno, v nasprotnem primeru ji bo karantena odrejena z odločbo ministrstva, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar.

Posameznika, ki bo prestajal karanteno na domu, bo lahko obiskal zdravstveni inšpektor in ugotavljal, ali se oseba nahaja doma in spoštuje navodila NIJZ. Za nespoštovanje ukrepa so predvidene globe med 400 in 4000 evrov.

Razlika z veljavno zakonodajo je po besedah Vindišarja v tem, da bodo inšpektorji izvajanje tega ukrepa zdaj tudi sistematično preverjali. "Jaz zdravstvenega inšpektorata ne razumem kot represivnega organa, ampak kot organ, ki nadzira dogovorjene zakone," pa je odvrnil na očitke o represivnih ukrepih.

Novela ureja tudi pridobitev izjave o karanteni na domu preko informacijske rešitve, v katero bo lahko oseba podatke vnesla sama. To pomenilo razbremenitev policije in zmanjšanje administrativnih postopkov na mejah. Informacijsko rešitev mora v 15 dneh od uveljavitve zakona na portalu eUprav vzpostaviti NIJZ v sodelovanju z ministrstvom za javno upravo.

Z dopolnili, ki jih je danes vložila koalicija, so sledili tudi opozorilom parlamentarne zakonodajno-pravne službe, ki je na ponedeljkovi seji matičnega odbora imela več pripomb. Kot je pojasnil Vindišar, se jasneje definira razmejitev med karanteno in karanteno na domu ter se jasneje določa postopek in pristojnosti napotitve oziroma odreditve karantene na domu. Na novo se določajo tudi podatki, ki jih pristojni organi pridobivajo ali pa oseba sama posreduje za pridobitev izjave o karanteni na domu preko informacijske rešitve.

Z novelo razširjajo tudi definicijo karantene in kdaj se lahko razglasi. To je v primeru, kadar so bile osebe v stiku s povzročiteljem kuge ali virusne hemoragične mrzlice, pa tudi v primeru stika s povzročiteljem druge nalezljive bolezni, za katero je bila razglašena epidemija. Lahko pa za posamezno nalezljivo bolezen NIJZ odloči, da je zaradi nevarnosti hitrega širjenja okužbe, ki predstavlja tveganje za zdravje, tak ukrep potreben.

Odzivi poslancev

Predlog spremembe zakona temelji na načelih sorazmernosti in solidarnosti, kar pomeni, da zakon ne posega prekomerno v pravice posameznika, daje pa prednost javnemu interesu pred interesom posameznika za zagotavljanje učinkovite zdravstvene zaščite skupnosti kot celote, je v predstavitvi stališča poslanske skupine NSi povedla Iva Dimic.

"Vsakdo ima pravico do varstva pred nalezljivimi boleznimi in okužbami. Ima pa hkrati pravico in dolžnost pred njimi varovati svoje in zdravje drugih," je dejal tudi Branislav Rajić iz poslanske skupine nepovezanih poslancev. Po njegovih besedah predlagana ureditev še vedno ni optimalna, a je pripravljena do te mere, da zagotavlja splošno varstvo prebivalstva pred nalezljivo boleznijo in določa nujne evidence za nadzor nad izvajanjem karantene.

Poslanka SMC Mojca Žnidarič je med rešitvami, ki jih prinaša novela, izpostavila ureditev načina osebne vročitve izjave oziroma vročitve na elektronski naslov osebe.

Poslanka SDS Anja Bah Žibert pa je opomnila, da je država dolžna v takšnih primerih zaščititi prebivalstvo na način, da uvede vse potrebne ukrepe, ki se tudi izvajajo. "Karantena je protiepidemični ukrep in jo moramo v tem smislu tudi razumeti. Gre za enega najstarejših in učinkovitih ukrepov za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni," je dejala. Izpostavila je še, da bodo zaposleni bodo v času karantene prejemali nadomestilo dohodka.

Poslance SNS Jani Ivanuša težavo vidi predvsem v tem, da ljudje ne spoštujejo več pravnega reda. "Če bi ljudje spoštovali ukrepe, ki jih sprejema oblast, verjamemo, da danes ne bi sprejemali tega zakona," je prepričan.

Ker zakon neizogibno posega v določene pravice, je po besedah poslanca DeSUS Branka Simonoviča prav, da k spremembam pristopajo previdno in sorazmerno. Dodal je še, da so ukrepi dejansko učinkoviti, ko se jih vsi držimo, to pa bi lahko dosegli s sistematičnim preverjanjem inšpektorjev.

Do predloga novele so bolj bili kritični v drugi opozicijskih strankah. Poslanec LMŠ Robert Pavšič je zakonsko rešitev ocenil kot najmanj ustavno sporno, saj da posega v temeljne človekove pravice in svoboščine, številne določbe pa so nejasno določene in prepuščene svobodni interpretaciji.

"V opoziciji se zato upravičeno sprašujemo, ali tudi ta zakon prinaša ukrepe, ki posegajo v človekove pravice in svoboščine na način, ki niti slučajno ni dovolj domišljen in je prekomeren," pa je dejala vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper.

Po oceni poslance Levice Mihe Kordiša novela predvsem uvaja možnost karantene, čeprav ni bila razglašena epidemija. Poleg tega pa gre, kot je dejal, tudi za razredni ukrep, saj na primer javnim uslužbencem dodatek za delo v rizičnih razmerah pripada, ko je razglašena epidemija.

Poslanec SD Dejan Židan pa je opozoril, da je ustavna pravice do svobode gibanja lahko omejena, a na pregleden, razumljen in sorazmeren način. Izpostavil je, da so bili predlogi dopolnil vloženi tik pred zdajci oz. že po začetku seje DZ. Bah Žibertova mu je pojasnila, da so bila dopolnila pripravljena na podlagi opozoril zakonodajno-pravne službe DZ.