Golob napovedal večstomilijonsko naložbo v Sloveniji

Poslanec poslanske skupine nepovezanih poslancev Tine Novak je premierja danes med poslanskimi vprašanji v Državnem zboru (DZ) opozoril, da se je davčni okvir v državi v zadnjih letih bistveno spremenil, s tem pa tudi razpoloženje med vlagatelji. "Danes iz Slovenije ne prihajajo več dobre novice o prihodu podjetij, ampak zgodbe o njihovem odhodu," je dejal Novak. Meni, da podjetja iščejo nekaj drugega in da Slovenija ne ponuja predvidljivega poslovnega okolja, spodbudne davčne politike, učinkovite administracije in podpornih inštitucij, zato je premierja vprašal po načrtovanih ukrepih.

"V roku meseca ali dveh boste dobili novo dobro novico o tem, večstomilijonsko novo investicijo v Sloveniji, tako da vas lahko potolažim, da vaš občutek, ki ga dobite, ko se gibljete v vaših krogih, ne odraža dejanskega stanja pri tujih investitorjih," mu je v odgovoru dejal premier Robert Golob.

Golob je naštel večje vložke države v znanost, razvoj in inovacije. Izpostavil je uspešnost na področju razvoja umetne inteligence in pri vesoljskih tehnologijah. Spomnil je na naložbo francoskega Renaulta in ocenil, da je Slovenija na področju farmacije postala mala Švica. "Ti vlagatelji izredno cenijo znanje naših ljudi, tudi predanost in voljo do dela. Znanje je tisto, kar privleče tujega investitorja," je poudaril.

Parlament je po njegovih besedah že sprejel spremembe davčne zakonodaje, s kateri država nagovarja Slovence, ki so v tujini, in tuje mlade strokovnjake, naj gradijo svojo kariero v Sloveniji. "In to velike multinacionalke, ki stavijo na dobro plačana delovna mesta, že počnejo, svoje razvojne oddelke imajo pri nas," je dejal Golob. Slovenija ne more tekmovati s svetom v vseh panogah, lahko pa z njim tekmujeta avtomobilska industrija in farmacija.

Po njegovem je pomembno tudi to, da ljudje delajo v državi, v kateri so zadovoljni. "Zakaj se mladi odločajo, da bodo raje tu ustvarjali svojo prihodnost? Ker je tukaj poskrbljeno za njihove starše, otroke in za njihovo zdravje, ker je tukaj okolje varno. Večina ljudi vedno izbere raje varno socialno državo kot pa samo pehanje za dobičkom in višjimi plačami," je povedal.

Vrtovec o selitvah na Hrvaško

Podobno vprašanje o poslovnem okolju v Sloveniji in načrtovanih ukrepih mu je zastavil tudi poslanec NSi Jernej Vrtovec. Ta je izpostavil nesorazmerno visoko obdavčitev plač oziroma zelo visoko davčno breme, zaradi česar trpi tudi gospodarstvo. "Vedno več podjetij seli svoje sedeže na Hrvaško, ki je v nasprotju s Slovenijo v prvem letošnjem četrtletju beležila rast bruto domačega proizvoda (BDP), in to zato, ker privablja z normalnimi davki za podjetnike," je dejal poslanec.

Golob je strnil, da je padec slovenskega četrtletnega BDP posledica negotovosti, ki izhajajo izključno iz zunanjih dejavnikov zaradi napovedi carinske vojne ZDA. "Ker je Slovenija majhno, odprto gospodarstvo, usmerjeno v izvoz, je logično, da se ob nihajih na mednarodnih trgih to najhitreje pozna v gospodarstvih, kot je naše," je dejal. Evropska komisija je danes napoved gospodarske rasti Slovenije za letos znižala z 2,5 na dva odstotka, kljub temu Slovenija ostaja nad evropskim povprečjem v vseh projekcijah, je dodal.

Preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja se je zgodilo zato, da se je znižal dejanski strošek, ki ga imajo ljudje s tem zavarovanjem. "Prepričan sem, da je bila ta ukinitev zelo koristna," je dejal. Vse, kar se zbere za bivše dopolnilno zavarovanje, gre v javno zdravstveno zavarovalnico in gre v javne zdravstvene storitve. Enako velja za ostale davke. "Tudi pri dolgotrajni oskrbi se bo denar zbral z enim samim namenom – da bo šel v javno mrežo, zdravstveno in socialno," je zagotovil Golob in dodal, da bo vlada vztrajala na gradnji javne socialne države.

Lani za reprezentanco dva milijona evrov

Vlada je lani za stroške reprezentance porabila dva milijona evrov. To je desetkrat več kot v letu 2022, ko je bilo porabljeno zgolj slabih 190.0000 evrov, ob tem pa vlada ves čas uvaja nove davčne obremenitve, je v predstavitvi poslanskega vprašanja poudaril Kosi.

"Imamo stanje, ko vaša vlada denar troši zgolj za elito, da lahko izbranci dobro jedo in pijejo ter živijo lagodno, lahko bi dejali kraljevsko življenje, medtem pa vedno več upokojencev živi pod pragom revščine, Slovenija pa je najslabša med državami evropskega območja po rasti BDP," je poudaril poslanec SDS Andrej Kosi. Zanimalo ga je, kako je to mogoče in kaj bo premier storil, da bo stroške reprezentance spravil na normalno raven.

Golob je v odgovoru spomnil na današnjo napoved gospodarske rasti Evropske komisije za Slovenijo za letošnje in prihodnje leto, po kateri je naša država, kot je dejal, še vedno "ena od zvezd Evrope. In tako bo tudi ostalo, ne samo v tem letu, ampak tudi v naslednjih štirih letih," je poudaril. Izpostavil je, da se je vlada ob prevzemu mandata zavezala, da bo skrbela za vzdržnost javnih financ, znižanje javnega dolga in za pogoje za rast gospodarstva. "Vse to smo uresničili," je dodal Golob.

Po njegovih besedah je javni dolg v deležu BDP bistveno nižji, kot je bil v času prejšnje vlade, spomnil je tudi, da so mednarodne bonitetne agencije Sloveniji glede stanja javnih financ izdale pozitivna mnenja s pozitivnimi obeti za naprej.

Glede stroškov reprezentance je Golob poudaril, da ti v ničemer ne odstopajo od njihove višine v času nekdanje vlade. "Ko slišim, koliko naj bi šlo za reprezentanco, tudi mene stresa, ampak ne bom govoril o ministrstvih, ampak o mojem kabinetu, kjer stvari najbolje poznam," je poudaril.

Med tremi najvišjimi stroški kabineta predsednika vlade za reprezentanco je izpostavil organizacijo srečanja predsednikov vlad držav zahodnega Balkana, skupaj s predsednikom Evropskega sveta na Bledu, sprejem diplomatov na Brdu in obisk zdaj že nekdanjega nemškega predsednika vlade Olafa Scholza v Sloveniji. Poudaril je, da je Scholz prišel v Slovenijo z namenom: "Da se z nami posvetuje, kako skupaj naprej na področju zahodnega Balkana, energetike in gospodarstva, tudi to si štejem v čast in v investicijo." 

Izpostavil je še, da so bili stroški za reprezentanco njegovega kabineta v lanskem letu nižji kot letu 2021, ki ga je zaznamovala epidemija Covida-19. "Toliko o skrbi za javne finance, o dušebrižništvu, o tem, kako kdo zapravlja in kdo naj zapravlja. Podatki so zelo jasni in jih lahko pisno pridobite, če jih boste zares želeli pridobiti, prave podatke," je Kosiju med drugim odgovoril premier.

O medijih kdaj drugič

Koalicija je obravnavo zakonskega predloga zakona o medijih, ki med drugim prvič predvideva državne pomoči za medijsko panogo, zamaknila že na matičnem delovnem telesu. Tudi tokrat pa je kot razloge za umik navedla, da gre za prvo celovito prenovo medijskega zakona po več kot 20 letih, njegov temeljni cilj pa je zagotoviti pravico prebivalcev Slovenije do celovite obveščenosti in informiranosti ter svobode izražanja tudi v novem medijskem okolju.

"Ker medijski zakon predstavlja ključni steber vsake demokracije, je družbeno odgovorno, da se pred dokončnim sprejemom predloga zakona v tretji obravnavi opravi dodaten razmislek o pripombah, ki so bile po drugi obravnavi zakona v DZ dodatno posredovane," je v predstavitvi predloga za umik danes dejala vodja poslanske skupine Svoboda Nataša Avšič Bogovič.

Poslanka SDS Alenka Jeraj je pred glasovanjem o predlogu napovedala, da bodo tudi v njihovi poslanski skupini podprli umik te točke z dnevnega reda, "ker je zakon slab, nedomišljen in škodljiv". 

Označila ga je za politično-ideološki projekt vladne koalicije. Vladi je očitala, da ga je sprejela na dopisni seji 31. decembra lani daleč od oči javnosti. Po njenih navedbah bo odločitev skoraj zagotovo na julijski seji, "zato da bi spet onemogočili in otežili vse morebitne odzive na tako slab zakon, od možnosti veta s strani državnega sveta, morda bo želel kdo tudi zbirati podpise za referendum in podobno". 

Koaliciji je očitala, da ne želi slišati mnenj, ki ne tulijo v isti rog z njimi. Kot je napovedala, bodo v SDS, kadarkoli bo ta predlog na dnevnem redu, glasovali proti.

Poslanci iz drugih poslanskih skupin stališča niso podali. Ob navzočih 63 poslancih je za umik te točke z dnevnega reda glasovalo 62 poslancev, proti ni bil nihče.

Predlog zakona o medijih med drugim prvič predvideva državne pomoči za medijsko panogo, omogoča pregled nad medijskim lastništvom in preprečuje medijske koncentracije, ki bistveno zmanjšujejo medijsko pluralnost ali uredniško avtonomijo. Predlog določa tudi označevanje vsebin, ki jih je naredila umetna inteligenca. Predlog prepoveduje spodbujanje nasilja ali sovraštva in ščuvanje k storitvi terorističnih kaznivih dejanj.