Po razmeroma dolgem obdobju generalne prepovedi oglaševanja alkoholnih pijač naj bi proizvajalcem in trgovcem omogočili omejeno oglaševanje (oglaševanje žganih pijač bo še naprej prepovedano, sprostilo pa se bo oglaševanje vina in piva), z določenimi ukrepi pa kar se da omejili škodljive posledice oglaševanja, zlasti na mlajšo populacijo prebivalstva.
Po uvodni predstavitvi zakonske novele s strani ministra za zdravje Dušana Kebra so se v okviru razprave poslanskih skupin do predvidenih sprememb opredelili predstavniki poslanskih skupin NSi, SLS in SDS, ostali pa bodo imeli priložnost svoja stališča predstaviti v petek dopoldne, ko bo DZ nadaljeval obravnavo predlagane novele zakona o živilih.
Med ukrepi za zmanjševanje škodljivih posledic rabe alkohola je tako tudi določitev pogojev, ki jih mora izpolnjevati oglaševalsko sporočilo - slednje ne sme vzpodbujati čezmerne porabe alkohola, ne sme biti namenjeno mladim oz. ne sme prikazovati oseb, mlajših od 25 let, prav tako pa mora vsebovati opozorilo (podobno tistemu na cigaretnih zavojčkih) o škodljivosti uživanja alkohola oz. prekomernega pitja alkohola za zdravje. Prav tako predlagatelj med drugim predlaga, da se oglaševalska sporočila ne smejo pojavljati na panojih, tablah, nalepnicah ali svetlobnih napisih, ki so od vrtcev in šol oddaljeni manj kot 300 metrov. Kot je poslankam in poslancem pojasnil minister Keber, bi s tem dejansko naredili nekakšno higiensko zaporo pred oglasi.
Pred letom in več sprejet zakon o medijih je sicer oglaševanje alkohola prepovedal v celoti, pri proizvajalcih in trgovcih pa se je krepil upravičen pritisk, tako minister Keber, da se zmanjša popolna prepoved oglaševanja alkohola. To bodo s predlagano novelo tudi zagotovili, vendar pa bodo v oglaševanje vnesli tudi element omejevanja ter skušali zmanjšati njegov vpliv zlasti na otroke. Minister Keber se zaveda, da gre za kompromisni predlog - "tudi tisti, ki so zagovarjali manj stroge rešitve, so lahko zadovoljni, ker glavni lobiji sprejemajo rešitve v tem zakonu". Zavzemajo se za zmerno politiko omejevanja alkohola, nobena od rešitev ni ekstremna - torej ob uveljavljanju pravice do prisotnosti informacije.
Oglaševanje bo na najbolj poglavitnih množičnih medijih omejeno - vse alkoholne pijače je tako po predlogu vlade prepovedano oglaševati na radiu in televiziji med 7.00 in 21.30. Sicer bo še naprej veljala popolna prepoved oglaševanja močnih, žganih alkoholnih pijač z večjo vsebnostjo alkohola (nad 15 volumenskih odstotkov alkohola v litru pijače), tiste z manjšo vsebnostjo alkohola (kamor je moč šteti vino in pivo) pa bo dovoljeno v omejenem obsegu. Ob tem je minister zagotovil, da je javno mnenje v tem trenutku izrecno na strani rešitev zakonske novele.
Spremembe pa niso le na področju oglaševanja, temveč tudi na področju prehranske politike. Deloma pod vplivom prilagajanja EU tako uvajajo koncepte prehranske politike, s katero bi ščitili državljane in jih usmerjali k zdravim prehranskim navadam. Prehransko politiko oz. naloge v okviru nacionalne prehranske politike bi vodil na novo organizirani Urad za živila in prehrano - tega bi z vladne ravni prenesli na ministrstvo za zdravje. Z zakonsko novelo pa urejajo tudi definicijo o gensko spremenjeni hrani in kako se takšna prehrana prenaša na naš trg.
Po uvodni predstavitvi so predstavniki poslanskih skupin NSi, SLS in SDS, kljub načelni podpori prizadevanjem za ureditev tega področja, izrekli tudi nekaj kritičnih pripomb. V imenu poslanske skupine NSi je Janez Drobnič nasprotoval skrajšanem postopku. Prav tako se mu zdi neprimeren poseg v pristojnosti urada za prehrano, predlagatelju je očital tudi preveč administrativno ureditev pri izdajanju soglasij za proizvodnjo in promet z živili zunaj poslovnih prostorov na stojnicah. Glede oglaševanja alkoholnih pijač pa je menil, da bi moralo biti v zakonski noveli jasno zapisano, kaj je oglaševanje in informiranje v sami trgovini, s čemer bi se izognili možnemu napačnemu tolmačenju. V tej poslanski skupini se zavzemajo za omejitev oglaševanja alkoholnih pijač in zmanjševanjem možnosti dostopa do njih za mladoletnike, vendar kot enega izmed možnih ukrepov.
Stanislav Brenčič se je v imenu poslanske skupine SLS strinjal, da je problematika živil in prehrane tako pomembna, da je ustanovitev in delovanje ustreznega telesa nujna in potrebna, vendar pa bi moralo biti to področje celovito nadzorovano, prav tako pa bi morali omogočiti, da bo njegovo delo racionalno in učinkovito. Ob tem je dejal, da ne podpirajo namena člena v zvezi s proizvodnjo in prometom živil zunaj poslovnih prostorov, saj, tako kot je zastavljen, povečuje upravne postopke, kar bo zaviralo dobro utečeno proizvodnjo in prodajajo živil na stojnicah. V zvezi z omejevanjem oglaševanja alkoholnih pijač pa je opozoril, da na alkohol oz. njegovo uživanje ne moremo gledati zgolj negativno. Tako po njegovem mnenju uživanje vina ni in ne more biti predlog zlorabe na račun prekomernega uživanja alkohola, ki je škodljivo za posameznika.
Nekaj pomislekov je v imenu poslanske skupine SDS izrekel tudi France Cukjati. Po njegovem mnenju naj bi bil nejasen položaj urada za živila in prehrano, ob čemer je izrazil bojazen, da bo urad "izvisel v zraku". Ključno vprašanje pa je vsekakor oglaševanje, kjer se po njegovem mnenju v celoti sprošča oglaševanje alkoholnih pijač. Sam si ne dela utvar, da naj bi oglaševanju le malo odpirali vrata. Omejitve so namreč navedene za žgane pijače, za pivo in vino pa so v celoti sproščene. Po njegovem mnenju so tudi neuporabne omejitve glede oglaševalskega sporočila oz. so nedefinirane. Prav tako je nasprotoval morebitni sprostitvi oglaševanje ob cestah.
