Dopolnitev zakona o nadzoru državne meje posameznikom in skupinam prepoveduje nadzorovanje državne meje, ki bi bilo podobno policijskim nalogam. Prepovedano je tudi oviranje policije pri nadzoru meje in spodbujanje ali organiziranje varovanja državne meje. Dopolnitve zakona o varstvu javnega reda in miru pa med drugim prepovedujejo vzbujanje videza uradnih ali vojaških oseb z nošenjem in razkazovanjem orožja ter z nošenjem maskirnih oblačil in obutve. Gre sicer za prenovljena predloga zakonov, ki ju je že v preteklosti vložilo notranje ministrstvo, takrat pod vodstvom Boštjana Poklukarja.
Poklukar se je na novico odzval z besedami: "Če se hoče, se tudi zmore." Poslankam in poslancem je ob tem čestital za sprejetje novel.
Globe se gibljejo med 500 in 2000 evrov
Predlog zakona o dopolnitvi zakona o nadzoru državne meje predvideva, da se z globo najmanj 1000 evrov kaznuje posameznik, ki z namenom nadzora državne meje ravna na način, ki je enak ali podoben oblikam opravljanja policijskih nalog ali posameznik, ki ovira policijo pri izvajanju nadzora državne meje. Če je dejanje storjeno v skupini najmanj dveh oseb, se posameznik kaznuje z globo najmanj 1500 evrov.
Z dopolnitvijo zakona o varstvu javnega reda in miru pa je predvideno, da kdor nosi, razkazuje ali uporablja predmete z namenom vzbujati videz, da izvaja naloge uradnih ali vojaških oseb, se kaznuje z globo od 500 do 1000 evrov. Če je dejanje storjeno v skupini najmanj dveh oseb, se posameznik kaznuje z globo od 1000 do 2000 evrov.
Kdor nosi maskirna oblačila, uniformo ali oblačila, podobna uniformi uradnih ali vojaških oseb in s svojim obnašanjem, ravnanjem, gibanjem in zadrževanjem na določenem javnem ali zasebnem kraju ali z uporabo opreme ali pripomočkov vzbuja videz, da izvaja naloge uradnih ali vojaških oseb, se kaznuje z globo od 500 do 1000 evrov. Če je dejanje storjeno v skupini najmanj dveh oseb, se posameznik kaznuje z globo od 1000 do 2000 evrov.
S takšno globo se kaznuje tudi skupina najmanj dveh oseb, ki nosi maskirna oblačila, uniformo ali oblačila, podobna uniformi uradnih ali vojaških oseb, in s svojim obnašanjem, ravnanjem, gibanjem in zadrževanjem na določenem javnem ali zasebnem kraju ali z uporabo simbolov, grbov, zastav, ali z ustvarjanjem vtisa hierarhične ureditve skupine, ali uporabo vozil, na katerih so nameščene prepoznavne oznake, ali z uporabo opreme ali pripomočkov vzbuja videz, da gre za policijsko ali vojaško silo, in nima pravne podlage za delovanje v zakonu.
Dopolnitve so poslanci na današnji seji DZ podprli z 48 glasovi za in enim proti. Poslanec SDS Branko Grims je v obrazložitvi glasu izpostavil, da so spremembe zakonov nepotrebne, saj da problematiko rešuje že obstoječa zakonodaja, treba jo je le dosledno izvajati, za kar je v prvi vrsti odgovorna policija. Predlogoma niso bili naklonjeni niti v poslanski skupini SNS. Kot je v predstavitvi stališča dejal poslanec Jani Ivanuša, je samoorganiziranje naroda dovoljeno. Policija po njegovih besedah dela dobro, vendar kljub temu v zadostni meri ne obvladuje določenih situacij, ki se nanašajo predvsem na nezakonite prehode meje.
Po oceni poslanca LMŠ Rudija Medveda je delovanje paravojaških skupin ekscesno in v posmeh pojmu nacionalne varnosti, določenem z ustavo. "Nacionalna varnost je in mora biti izključno v pristojnosti državne oblasti," je poudaril in napovedal podporo novelama.
"Delovanje paravojaških formacij in vaških straž moramo prepovedati oziroma njihova ravnanja sankcionirati ter varnostnim organom zagotoviti pravno podlago za ukrepanje," je izpostavila vodja poslancev SMC Janja Sluga. V SMC so sicer pričakovali, da bo nov predlog zakona pripravilo resorno ministrstvo, a ker se na njihova opozorila ni odzvalo, so se po njenih besedah odločili, da podprejo opozicijska predloga.
Poslanka SD Bojana Muršič je pripomnila, da zakonske rešitve najbrž niso idealne. Kot je dejala, iščejo optimalne rešitve, s katerimi bodo prebivalcem prihranili vznemirjajoče dogodke formacij zamaskiranih ljudi z orožjem v rokah, ki korakajo pod okni njihovih hiš ali jih celo legitimirajo.
"Gre morda za manjšo spremembo dveh zakonov, ampak po mnenju SAB za izjemno pomembno simbolno sporočilo. Simbolno sporočilo, s katerim povemo, do tukaj je meja in ta meja se ne prestopi," je dejala vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper.
Tudi v DeSUS podpirajo dopolnitve zakonodaje na način, ki bo omogočal bolj odločno ukrepanje zoper izzivalna ravnanja posameznikov. Kot pravi poslanec Robert Polnar, funkcionalna demokracija ni nikoli spontana, ampak je vedno nadzirana ter ima določene okvire in omejitve, zato se država mora odzvati.
Nadzor državne meje po besedah poslanca NSi Blaža Pavlina ne more biti stvar navdiha posameznika ali samoorganiziranih vard. Te si s svojim delovanjem zgolj povečujejo medijsko pozornost, ki si je ne zaslužijo, problema nezakonitih migracij in pritiska na južno mejo pa ne bodo odpravile, je dejal. V NSi se zato strinjajo z rešitvami zakona, a obenem poudarjajo, da vard ne bi bilo, če bi pravočasno aktivirali 37.a člen zakona o obrambi.
Do sprememb pa so kritični v Levici, kjer menijo, da je problem nejasna definicija novih prekrškov. "Nekatere od novih prekrškovnih določb so napisane tako, da se jih lahko uporablja tudi širše, na primer za sankcioniranje kakršnegakoli aktivizma ob meji, od naravovarstvenikov do borcev za pravice beguncev," je dejala poslanka Levice Nataša Sukič. Predlogov zakonov poslanci Levice niso ne podprli niti jim nasprotovali.
KOMENTARJI (149)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.