Po spremembah sofinanciranja zasebnih vrtcev v vladni noveli zakona o vrtcih občina ne bo podelila koncesije, če se število otrok na njenem območju zmanjšuje. Sicer pa jo bo lahko podelila za najmanj sedem in največ 15 let.
Do sredstev iz občinskega proračuna bodo v višini 85 odstotkov cene programa za posameznega otroka upravičeni tudi zasebni vrtci, ki izvajajo programe po posebnih pedagoških načelih. Prav tako bodo do sofinanciranja upravičeni zasebni vrtci s programi, ki bodo pridobili pozitivno mnenje strokovnega sveta za splošno izobraževanje. Ti morajo zagotavljati bistveno različnost vsebine in izvedbe glede na javno veljavni program, občina pa se lahko odloči, da jim sredstev ne dodeli, če je v javnih vrtcih za obdobje petih let dovolj prostora. Z danes sprejetim dopolnilom so med izjeme, ki jim občina na tej podlagi ne more odtegniti financiranja, poleg vrtcev, ki delujejo po posebnih pedagoških načelih, uvrstili tudi vrtce, ki bodo imeli na dan uveljavitve zakona vsaj štiri oddelke.
Z novelo se v veljavnem zakonu črta možnost t. i. fleksibilnega normativa, od septembra 2030 tako občine ne bodo mogle več povečati števila otrok v posameznem oddelku za dva, kot to lahko storijo zdaj.
Predlog novele vključuje tudi ukrepe za spodbujanje vključenosti romskih otrok v vrtce. Med drugim predvideva, da bo občina spremljala njihovo vključenost in za tiste petletnike, ki ne bodo vključeni v vrtec, določila, kateri vrtec v občini bo zanje izvajal krajši program v obsegu 240 ur leto pred vstopom v šolo.
Novela med drugim na novo določa tudi delovanje vrtcev ob naravnih nesrečah ali drugih izrednih razmerah ter opredeljuje delovno obveznost vzgojitelja za zgodnjo obravnavo. Prav tako opredeljuje podatke za evidenco otrok v vrtcu, ki jih zbira občina, vključno z informacijo o otrocih, ki niso vključeni v vrtec.
V opoziciji so bili v današnji razpravi kritični predvsem do določb glede financiranja zasebnih vrtcev, a z danes vloženimi dopolnili niso bili uspešni. Prepričani so, da je namen novele zaustaviti ustanovitev novih zasebnih vrtcev, opozarjali so, da se zmanjšuje pluralizacija. Kritični so bili tudi do ukinitve fleksibilnega normativa, zaradi česar da se bo med drugim tudi zvišala cena vrtcev.
"Jasno je, da danes ne gre ne za financiranje ne za normative. Gre za zanikanje ustavne kategorije 57. člena, to je svobodnega izobraževanja," je dejala Jelka Godec (SDS). Iva Dimic (NSi) pa je ministru za vzgojo in izobraževanje Vinku Logaju med drugim očitala, da mu politiko o vrtcih diktira Levica.
V koaliciji pa so poudarjali, da ne gre za ukinjanje zasebnih vrtcev, ampak za potrebno urejanje področja, saj da se danes lahko kdorkoli spomni ustanoviti vrtec in zahtevati občinska sredstva.
Tako je denimo Mirjan Bon Klanjšček (Svoboda) poudarila, da se za vrtce s posebnimi pedagoškimi načeli ne spreminja nič. Tatjana Greif (Levica) pa je poudarila, da ima Slovenija eno najboljših omrežij javnih vrtcev na svetu in da je prav, da tako tudi ostane. Po njenem mnenju novela ne ogroža zasebnih vrtcev, saj se še vedno lahko ustanavljajo in jih starši lahko izberejo. "Ta svetinja svobodne gospodarske izbire pač ostaja nedotaknjena," je dodala.
Minister Logaj je v razpravi dejal, da ni prepričan, da bodo vse predlagane rešitve idealne, je pa pomembno razmejiti, kdo in s katerim programom deluje v javni mreži vrtcev. Poudaril je, da "ne gre za zatiranje zasebne iniciative, gre samo za programsko urejanje".
Glede normativa števila otrok v vrtcih pa je med drugim dejal, da se vračajo na sprejeti in strokovno utemeljen normativ, na podlagi katerega se je konec prejšnjega stoletja razvijala tudi infrastruktura.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.