Odzivi po redefiniciji minimalne plače: delodajalci zaskrbljeni, sindikati zadovoljni

Kot je v ponedeljek pred poslanci ponovila predstavnica predlagateljev redefinicije minimalne plače, izvršna sekretarka za ekonomsko področje pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andreja Poje, je to za prejemnike minimalne plače velik dan, "saj se s sprejemom novele po 20 letih odpravlja neenaka obravnava delavcev, ki opravljajo svoje delo v neugodnem delovnem času".

Uveljavljeno bo načelo, da mora biti tudi delavcem, prejemnikom minimalne plače, priznan in izplačan dodatek za nočno, nedeljsko in praznično delo, ki se bo poleg nadurnega dela dodal na bruto minimalno plačo, je še pojasnila.

Z uveljavitvijo te spremembe se bo Slovenija po besedah Pojetove "vsaj delno približala ureditvi v ostalih državah EU in odločitvam Evropskega sodišča, ki je v preteklosti že večkrat opredelilo, da mora minimalna plača predstavljati plačilo za redno delo, dodatki pa morajo biti izvzeti in dodani nanjo".

Podobno je povzela tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, ki je poudarila, da "trenutna definicija minimalne plače, če izvzamemo Hrvaško, predstavlja in je unikum v Evropi, saj v osnovo vključuje tudi dodatke za delo v posebnih pogojih".

Ob tem je ponovila tudi obžalovanje vlade, da predlog sprememb ni bil sprejet v dogovoru s socialnimi partnerji. "V konstruktivnem socialnem dialogu bo treba najti skupno rešitev za zagotavljanje višine minimalne plače kot podstati za plačno politiko in dostojnost dela ter na drugi strani z vidika stroškov dela kot elementa konkurenčnosti našega gospodarstva," je poudarila.

Predlog, ki ga je v parlamentarno proceduro s podpisi volivcev vložilo sedem reprezentativnih sindikalnih central, že vse od začetka namreč razburja delodajalce. Med drugim je Združenje delodajalcev Slovenije že večkrat zagrozilo z izstopom iz socialnega sporazuma, če bo novela zakona o minimalni plači sprejeta. Pričakovati je tudi, da bo državni svet to temo obravnaval v prihodnjih dneh.

Delodajalci zaskrbljeni, sindikati zadovoljni

"Delodajalci smo zelo zaskrbljeni zaradi političnih odločitev, ki argumente in zahteve gospodarstva postavljajo na drugi tir. Še toliko bolj to velja za odločitev glede redefinicije minimalne plače," so sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Kot pravijo, so vseskozi opozarjali, da je dvig bruto minimalne plače lahko usoden za številna delovna mesta v panogah z nižjo dodano vrednostjo na zaposlenega, ki hkrati tekmujejo na globalnem trgu.

GZS je namesto redefinicije minimalne plače predlagala celovito davčno reformo s ciljem razbremenitve stroška dela. To pomeni nižje dajatve na plače zaposlenih, tudi pri minimalni plači. Posledično bi omogočili višje neto plače. Razliko bi država zapolnila z istočasno izvedbo strukturnih reform, ki bi zagotovile bolj optimalno javno porabo. "Trenutne razmere v ničemer ne sledijo izjavam Vlade RS, ki je obljubljala znižanje stroškov dela. Prav obratno: redefinicija minimalne plače, predlog za znižanje olajšav in premalo jasna in učinkovita sprememba nagrajevanja zaposlenih, kar naj bi Vlada po današnjih besedah finančnega ministra sicer umaknila, so samo zadnji škodljivi primeri, ki šibijo poslovno okolje in hkrati znižujejo zaupanja vlagateljev," so še zapisali.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetništva Igor Antauer meni, da je "redefinicija minimalne plače posledica nespoštovanja socialnega sporazuma za obdobje 2015-2016"; kršili so ga sindikati in vlada. "Toliko o spoštovanju pravne države, ki jo je vladajoča koalicija tako poudarjala pred in po volitvah. Načelnost na račun drugih je naša politična stvarnost," je bil oster Antauer, ki meni, da je redefinicija "nesistemska, parcialna in všečna poteza".

Meni, da bo posledica redefinicije, da delavci neto ne bodo imeli večjih koristi, proračun pa precejšnje. "Ta projekt vidim bolj kot kazanje sindikalnih mišic in strah vlade pred sindikati," je še dodal.

Opozoril je še na popolno izgubo zaupanja na delodajalski strani, ki so ga gradili leta in potrdili s socialnim sporazumom, odpoved sporazuma s strani štirih delodajalskih organizacij in zbornic - GZS k sporazumu ni pristopila - ter posledično okrnjeno vsebinsko delo ekonomsko-socialnega sveta.