Poslanci se predčasno vračajo v parlamentarne klopi

Med parlamentarnimi počitnicami, ki uradno še tečejo, je namreč dovoljeno sklicevati le izredne seje DZ. O sklicu tokratne bo tako danes najprej odločal kolegij predsednika DZ, pričakovati pa je, da bo sklicana za torek. Na njej bodo poslanci predvidoma razpisali omenjene posvetovalne referendume. Še danes bodo tako referendumske predloge pretresali pristojni odbori DZ.

Predloge za posvetovalne referendume so konec julija vložile poslanske skupine SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter Resnica. Na njih bi državljane vprašali, ali naj se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe brez objektivnih ovir za delo pogojuje z aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela, ali naj se ukine obvezno plačevanje rtv-prispevka in ali naj imajo pravico voliti na lokalnih volitvah državljani RS in drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav. Referendumskim predlogom je naklonjena tudi vlada.

Predlagajo, da se referendumi izvedejo 11. oktobra, skupaj z zakonodajnim referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.

V opoziciji medtem opozarjajo, da utegne biti sporen predlog za posvetovalni referendum o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. DZ namreč lahko posvetovalni referendum razpiše le za vprašanja, o katerih še ni dokončno odločeno. Koalicija je namreč zakon s to vsebino sprejela že v začetku mandata, nasprotniki pa so vložili predlog za naknadni zakonodajni referendum. Podpise volivcev za njegov razpis pa bodo začeli zbirati s 1. septembrom. Vsaj do izteka roka za zbiranje podpisov, torej do 5. oktobra, zakon sicer ne bo stopil v veljavo.

Predsednik DZ in Resnice Zoran Stevanović pa medtem odboru DZ za kulturo predlaga odložitev obravnave predloga novele zakona o Radioteleviziji Slovenija s katero bi ukinili rtv-prispevek, na čas po predvidenem referendumu o tem vprašanju. Njena obravnava na odboru DZ je predvidena za 2. september. Zakonodajno-pravna služba DZ pa medtem meni, da so ključne rešitve predloga novele, pod katero je prvopodpisan prav Stevanović, ustavno sporne.