Koalicija podprla idejo o treh posvetovalnih referendumih

Trenutno uradno še potekajo parlamentarne počitnice, med katerimi pa je dovoljeno sklicevati le izredne seje DZ. Še danes tako referendumske predloge pretresajo pristojni odbori DZ.

Tri posvetovalne referendume so konec julija predlagali SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter Resnica. Na njih bi državljane vprašali, ali naj se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe brez objektivnih ovir za delo pogojuje z aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela, ali naj se ukine obvezno plačevanje rtv-prispevka in ali naj imajo pravico voliti na lokalnih volitvah državljani RS in drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav. Referendumskim predlogom je naklonjena tudi vlada.

Koalicijski partnerji poudarjajo, da želijo z njimi preveriti voljo ljudi o po njihovi ocen perečih temah oz. nekaterih zavezah iz koalicijske pogodbe. Predlagajo, da se referendumi izvedejo 11. oktobra, skupaj z zakonodajnim referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.

Matični odbor je podprl predlog za razpis posvetovalnega referenduma o pogojevanju pravice do denarne socialne pomoči z aktivnim vključevanjem delovno sposobnih upravičencev v družbenokoristna dela. V koaliciji menijo, da bi s tem pomagali trajno brezposelnim, v opoziciji pa da je zdajšnja ureditev ustrezna in da gre za populistično vprašanje.

Po besedah predstavnice predlagatelja Karmen Furman (SDS) zadnji javni podatki Zavoda RS za zaposlovanje iz decembra lani kažejo, da je bilo med 18.480 brezposelnimi prejemniki denarne socialne pomoči kar 11.097 oz. približno 60 odstotkov dolgotrajno brezposelnih, njihovo povprečno trajanje brezposelnosti pa je znašalo skoraj tri leta.

Poudarila je, da mora biti denarna socialna pomoč predvsem varnostna mreža, ki človeku pomaga premostiti začasno težko obdobje. Pri tem je izpostavila, da so težava tisti, ki več let ostajajo zunaj trga dela. "Strinjamo se, da mora socialna država človeka, ki ne more delati, zaščititi. Hkrati menimo, da je povsem upravičeno od človeka, ki lahko dela, pričakovati določeno mero odgovornosti in angažiranja do skupnosti," je pojasnila.

Po besedah Furman je treba jasno določiti tudi meje tega, kar predlagajo. Kot je dejala, družbenokoristno delo namreč ne sme biti kazen, stigmatizacija posameznika ali brezplačna delovna sila, ki bi nadomestila redno zaposlitev. Opozorila je, da poslanci na današnjem odboru ne odločajo o konkretni zakonski ureditvi. O tem bodo razpravljali in odločali le, če bodo državljani predlog na posvetovalnem referendumu podprli.

Predstavnica zakonodajno-pravne službe DZ Sonja Bien Karlovšek je opozorila, da DZ pri presplošno oblikovanem vprašanju tvega nejasnost referendumskega izida. Da bi se lahko ugotovila prava oziroma resnična volja volivcev, je služba opozorila na nejasnost, kaj pomeni beseda aktivno pri opravljanju družbenokoristnega dela.

Denarna socialna pomoč je namenjena zagotavljanju eksistenčnega minimuma, zato bi lahko bilo njeno odvzetje po besedah Bien Karlovšek protiustavno. Opozorila je tudi, da že po veljavni ureditvi oseba ni upravičena do denarne socialne pomoči, če je njena materialna ogroženost posledica razlogov, na katere lahko vpliva oz. če brez utemeljenega razloga zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko privedle do zaposlitve.

V razpravi na odboru DZ za demografijo, družino, socialne zadeve in invalide so poslanci največje opozicijske poslanske skupine Svoboda večkrat poudarili, da je vprašanje namenjeno mobilizaciji ljudi na volišča na dan zakonodajnega referendumoma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Če bi predlagatelji resnično želeli urejati socialno politiko, bi to počeli z zakonodajnimi spremembami, je prepričana Andreja Rajbenšu. Vinko Logaj je medtem poudaril, da predlagatelji niso predložili analize obstoječega sistema, ki bi ponudila usmeritve za nadaljnje ukrepanje.

V Levici medtem menijo, da je zaradi trenutne zakonske ureditve vprašanje irelevantno. Kot je dejal Vladimir Šega, ima ministrstvo namreč vso pristojnost, da preveri, ali sistem dobro deluje in ustrezno ukrepa. Dodal je, da trenutno ni dovolj javnih del za vse, ki si jih želijo.

Koalicijske SDS, NSi, SLS in Fokus ter Demokrati so medtem v razpravi poudarili, da želijo s predlagano ureditvijo dolgotrajno brezposelne spodbuditi, da se vključijo na trg dela in v družbo. Gre za pomoč, ne za kazen, so poudarili. Dodali so, da bodo s posvetovalnim referendumom preverili voljo volivcev pri tako pomembni problematiki.

V opoziciji so medtem tudi danes opozorili na spornost predloga za posvetovalni referendum o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. DZ namreč lahko posvetovalni referendum razpiše le za vprašanja, o katerih še ni dokončno odločeno. Koalicija je namreč zakon s to vsebino sprejela že v začetku mandata, nasprotniki pa so vložili predlog za naknadni zakonodajni referendum. Podpise volivcev za njegov razpis pa bodo začeli zbirati s 1. septembrom. Vsaj do izteka roka za zbiranje podpisov, torej do 5. oktobra, zakon sicer ne bo stopil v veljavo.

V koaliciji pri tem vztrajajo, da želijo volivce povprašati o mnenju o nekaterih ključnih družbenih temah. Poslanec NSi, SLS in Fokus Janez Beja pa je danes očitke o izbiri datuma za posvetovalne referendume sočasno z zakonodajnim referendumom o parlamentarni preiskavi zavrnil z argumentom, da želijo tako prihraniti "kakšen milijon v prazni blagajni". Kot je pojasnil, bodo namreč s sočasno izvedbo vseh referendumov prihranili nekaj sredstev, potrebnih za njihovo izvedbo.

S temami, ki jih nameravajo postaviti pred volivce, pa želijo po njegovih besedah "narediti, kar se dolga desetletja oz. v samostojni Sloveniji še ni naredilo".

Iz opozicijskih strank pa letijo ostre kritike. Menijo namreč, da gre pri predlogih treh posvetovalnih referendumov za poskus mobilizacije desnega volilnega telesa in preusmerjanje pozornosti od zakonodajnega referenduma o parlamentarni preiskavi.

Opozicijska poslanca Svobode Lenart Žavbi in SD Luka Goršek sta tako v današnjih izjavah ocenila, da bi bilo smiselno, da se o izvedbi posvetovalnih referendumov, zlasti o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah, izreče ustavno sodišče. Končne odločitve sicer še niso sprejeli, pač pa bo to stvar dogovora med opozicijskimi strankami, sta navedla.

Žavbi je obenem menil, da bi sicer že mnenje zakonodajno-pravne službe DZ moralo ustaviti parlamentarno večino.

Spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki prinaša odvzem volilne pravice na lokalnih volitvah državljanom tretjih držav, je namreč koalicija že sprejela v začetku mandata. A zakon še ni stopil v veljavo, saj je v DZ romala referendumska pobuda, septembra bo steklo zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma. Referendumska zakonodaja pa določa, da lahko DZ posvetovalni referendum razpiše, preden dokončno odloči o posameznem vprašanju.

Na to je v mnenju opozorila tudi zakonodajno-pravna služba DZ, ki je med drugim navedla, da bi bil razpis referenduma z enako vsebino, kot jo že opredeljuje zakon, v nasprotju z referendumsko zakonodajo, kot tudi "z namenom in zasnovo instituta predhodnega posvetovalnega referenduma".

Kot je dodal Goršek, upa, da bo v danem primeru prevladala pravna država. Obenem je zatrdil, da sicer v SD nimajo težav s tem, da ljudje izrazijo svoja stališča, a s predlaganimi referendumi želi po njegovem mnenju koalicija pridobiti mnenje ljudi, ki bi koaliciji pri nekaterih vprašanjih služila kot podlaga za spreminjanje zakonodaje, ki bo "več kot očitno protiustavna".

Tudi vodja poslancev Levice in sookordinatorica stranke Asta Vrečko je danes poudarila pomen referendumskega odločanja. To je po njenih besedah vrh političnega odločanja, ki daje mnenje državljanov o smeri države, prav zato pa ga je treba "pazljivo uporabljati". "Kadar sprašujemo, ali lahko ima manjšina volilno pravico, kadar sprašujemo, kako naj financiramo neodvisne medije, ki so temelj demokracije, in seveda demoniziramo tiste, ki se znajdejo v stiski, torej prejemnike socialne pomoči, usmerjamo gnev in politično os v določene posameznike," je posvarila.

Oster je bil tudi Žavbi, ki je predlagane referendume označil za meglo. "11. oktobra bo izjemno pomemben zakonodajni referendum na temo politične policije, kjer je ključno, da večina državljank in državljanov izjemno škodljiv in represivni zakon zavrne," je menil.

Zatrdil je, da jih v stranki ni strah ljudske volje, bi pa se te po njegovih besedah morali bati vladajoči. Če namreč drži teza, da imajo običajno vlade v prve pol leta mandata najvišjo podporo, potem trenutni trendi v merjenjih javnega mnenja kažejo, da bo aktualna vlada prva, ki bo "imela podporo v minus", je dejal Žavbi.

Poslanec NSi, SLS in Fokus Beja pa je o žuganju z izrekanjem ustavnega sodišča dejal, da bo očitno treba v tem mandatu ustanoviti še dva ali tri ustavna sodišča, da bodo lahko obravnavala vse zadeve, ki romajo v njihovo presojo. O posvetovalnem referendumu o volilni pravici tujcev je tako med drugim poudaril, da "moramo poskrbeti za slovenske državljane". "Mi ne jemljemo pravice, samo državljani morajo postati, pa ne želijo," je strnil njihovo stališče.

Sprva naj bi se na dnevni red torkove seje uvrstila tudi novela zakona o javnih uslužbencih. A kot je pojasnil predsednik DZ Zoran Stevanović, jo bodo zaradi dolžine torkove seje prestavili na izredno sejo, ki bo predvidoma v petek.

Kolegij je odločil tudi, da bodo zakon o Skoku obravnavali po nujnem postopku. Ob tem se je vnela burna razprava. Opozicija namreč meni, da ni razlogov in tehtnih argumentov za nujni postopek, sploh ob dejstvu, da mu nasprotujejo tako deležniki kot pravna stroka.

Po besedah opozicije tudi ni jasno, kdo je zakon pripravljal. Ob tem je vodja poslanske skupine Demokrati Elena Zavadlav Ušaj poudarila, da je predlagatelj zakona vlada in ne Demokrati. "Prosim, da Demokratov ne izpostavljate kot predlagatelje," je dodala. Predstavnik vlade je nato pojasnil, da so zakon pripravljale strokovne službe ministrstva za pravosodje. Tega sicer vodi Mihael Zupančič iz kvote Demokratov.

Zatem se je vnela burna razprava. Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je koaliciji očital, da "skačejo zato, da dajejo občutek, da nekaj delajo in da stvari pometajo pod preprogo". Če bi imeli iskrene namene, bi odgovorni tudi v primeru gospodarskega kriminala "do delavcev in do države ukrepali in ravnali drugače", je pristavil in s tem spomnil na afero poslanca Resnice Borisa Mijiča.

Vodja poslanske skupine Jelka Godec pa mu je odgovorila, da bo dobrodošel vsak evro, ki bo prišel v državni proračun, "namesto v žepe tistih, ki so bili razkrinkani v aferi Black Cube". Ob tem je opoziciji očitala še, da ne želijo odkrivati vsebin videoposnetkov, ampak da jih zanima le, "kdo si je upal to posneti".

Sicer pa bodo poslanci po skrajšanem postopku obravnavali tudi predloge novel zakona o referendumu in ljudski iniciativi, zakona o trgu finančnih instrumentov, zakona o oblikah alternativnih investicijskih skladov, zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov in zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje. Po skrajšanem postopku bodo obravnavali tudi predlog sprememb zakona o urejanju prostora.

Poslanka SDS in predsednica odbora DZ za kulturo Alenka Jeraj je v obrazložitvi dejala, da so se medijske navade bistveno spremenile, državljani pa do informacij in drugih vsebin dostopajo preko številnih programov, omrežij in platform, zato je "upravičeno preveriti, ali je obvezni prispevek še vedno najbolj pravičen in primeren način financiranja javnega medijskega servisa".

Dodala je, da ukinitev prispevka ne pomeni ukinitve Radiotelevizije Slovenija (RTVS). "Po ukinitvi bi bilo treba oblikovati drugačen sistem financiranja, ki bi zagotovil stabilno delovanje RTVS," je povedala Jeraj. Menijo tudi, da je sprememba financiranja priložnost za racionalizacijo.

Predlog podpira tudi vlada. Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc je dejala, da imajo zavezanci za plačevanje prispevka legitimen interes izraziti svoje mnenje o načinu financiranja RTVS. Ne glede na izid referenduma pa bo treba zagotoviti sistemske rešitve, ki bodo hkrati upoštevale voljo državljanov ter varovale javni interes po obstoju neodvisne, pluralne in finančno vzdržne javne radiotelevizije.

Predsednica uprave RTVS Natalija Gorščak je dejala, da je ukinitev plačevanja katerekoli javne službe populističen in kratkoročen ukrep. Najboljša rešitev po njenih besedah ni zgolj ohranitev sedanjega sistema, ampak njegova posodobitev. "Namesto da glasujemo o tem, ali smo za ukinitev obveznega plačevanja rtv-prispevka, bi bilo bolj smiselno določiti obseg javne službe, prioritete in vse skupaj ovrednotiti," je povedala.

Spomnila je, da RTVS izobražuje kadre, pripravlja mladinske in otroške oddaje, športne prenose, poroča o katastrofah, skrbi za slovenski jezik. "Vse to in še več želite dati pod vprašaj za samo 14,02 evra na mesec, ko vemo, da za kabelski priključek v povprečju v Sloveniji plačujemo okoli 45 evrov na mesec, za konkurenčne tuje pretočne platforme, ki niti ne prevajajo svojih vsebin v slovenščino, pa skorajda isti znesek in tega sploh ne sankcioniramo," je bila kritična Gorščak.

Profesor na katedri za novinarstvo Fakultete za družbene vede Igor Vobič meni, da je predlog problematičen z več vidikov. Ukinitev prispevka in morebiten prehod na proračunsko financiranje bi pomenila, da bi se morala RTVS nenehno prilagajati finančni negotovosti in političnim pričakovanjem, je med drugim opozoril Vobič.

Za predlog je glasovalo devet poslancev, proti pa jih je bilo šest. Poslanka SD Andreja Katič je poudarila, da predloga ne podpirajo, ker imajo ljudje pravico do neodvisnega poročanja medijev. "Vprašanje ni, ali bomo javni mediji financirali, vprašanje je, ali bomo to storili na način, ki bo varoval njegovo neodvisnost, ali pa bomo njegovo delovanje vsako leto prepuščali političnim pogajanjem," je opozorila.

Poslanka Svobode Andreja Rajbenšu je dejala, da koalicija postavlja vprašanje z znanim odgovorom, saj si vsi ljudje želijo, da bi plačevali manj. Spomnila je, da gre tudi pri financiranju iz proračuna za denar ljudi, ki pa se pobere z davki. "Položnice res ne bo v nabiralnik, a račun kot tak bo ostal," je poudarila.

Vodja poslanske skupine Levica Asta Vrečko je opozorila, da se vladajoča koalicija ne bi ustavila pri ukinitvi položnice, ampak bi zavod rada ukinila. Dodala je, da RTVS ni samo informativni program, ampak tudi simfonični orkester, radio Ars, založba, športni in verski program, oddaje za manjšine in Rome. "Vse to so stvari, ki niso komercialne narave in zaradi njih plačujemo prispevek," je dejala.

Poslanka SDS Maruša Babnik meni, da če je plačevanje prispevka obvezno, je pomembno tudi vprašanje odgovornosti, kakovosti, učinkovitosti in pluralnosti. Pomembna pa je tudi gledanost, pri čemer je ocenila, da RTVS ljudi ne pritegne v zadostni meri. Poslanka SDS Adrijana Kocjančič pa se je strinjala, da ima RTVS veliko pozitivnih stvari, volivci pa so novelo zakona predlagali predvsem zaradi informativnih in družbeno-političnih oddaj.

Demokrati so predlog podprli, ker menijo, da je referendum temelj demokracije, je povedala poslanka Ana Cajhen.

Poslanka NSi Marjeta Šmid pa je dejala, da se vsi strinjajo, da je RTVS potrebna sprememb in da je nekje treba začeti. Ob tem je prepričana, da način financiranja ne vpliva na neodvisnost medija.

Poslanki Vrečko in Sara Žibrat (Svoboda) sta na današnji seji sicer opozorili, da na sejo niso povabili Društva novinarjev Slovenije, Društva slovenskih režiserjev, urednikov programov na RTVS in druge strokovne javnost.

V SDS pri razpisu posvetovalnih referendumov kljub rožljanju z ustavno presojo presenečenj ne pričakujejo. Prav tako ne vidijo težave, če državljane vprašajo o zakonskih rešitvah, ki so jih že sprejeli, kot je to v primeru zakona o lokalnih volitvah. Izidi referendumov na trdnost koalicije ne bodo vplivali, je prepričan poslanec Andrej Kosi.

V zadnjih dneh je namreč slišati kar nekaj pomislekov glede izvedbe posvetovalnega referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah. Spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki prinaša odvzem volilne pravice na lokalnih volitvah državljanom tretjih držav, je namreč parlamentarna večina že sprejela v začetku mandata. A zakon še ni stopil v veljavo, saj bo septembra steklo zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o tem. Referendumska zakonodaja pa določa, da lahko DZ posvetovalni referendum razpiše, preden dokončno odloči o posameznem vprašanju. Na to je v mnenju opozorila tudi zakonodajno-pravna služba (ZPS) DZ.

A v SDS v tem ne vidijo težave. "Mnenje ZPS je takšno, kot je, ga sprejemamo in resno obravnavamo, smo pa mnenja, da gre pri posvetovalnem ali zakonodajnem referendumu za veliko razliko," je v izjavi za STA dejal poslanec SDS Kosi. Po njegovem pojasnilu namreč volivci na zakonodajnem referendumu odločajo o celotnem zakonu, torej o vseh spremembah, medtem ko želijo na posvetovalnem referendumu pridobiti mnenje državljanov o konkretnem vprašanju.

Po Kosijevih besedah sprejem določenega zakona tudi še ne pomeni, da potem državljanov ni možno na novo spraševati o posameznem stališču. Po tej logiki namreč ne bi mogli zastaviti nobenega referendumskega vprašanja o zakonih, ki so že sprejeti, meni. Tako v SDS ne vidijo težave, da po več letih ureditve, po kateri so tujci imeli volilno pravico na lokalnih volitvah, državljane povprašajo za mnenje o tovrstni ureditvi.

"Če se bodo državljani odločili, da tujci lahko imajo volilno pravico, bomo to tudi upoštevali. Se je pa stanje od sprejetja dosedanje ureditve drastično spremenilo, tudi na področju migracij in priseljevanja tujcev. Tudi število tujcev v posameznih lokalnih skupnostih in njihov vpliv na odločanje je drugačen," pravi Kosi.

Opozicija sicer žuga tudi z možnostjo ustavne presoje referenduma o volilni pravici tujcev, a po Kosijevih besedah v SDS gredo po začrtani poti, opozicija pa da lahko uporabi manevre, ki so ji na voljo.

Tudi glede preostalih dveh vprašanj, torej o pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristnim delom in o ukinitvi rtv-prispevka zagotavlja, da bodo sledili sporočilu volivcev, a da se bodo o konkretnih zakonodajnih rešitvah lahko pogovarjali šele po znanih izidih.

Tako bodo, če bodo volivci temu prižgali zeleno luč, "zakonodajo prilagodili tako, da rtv-naročnine ne bo več". "Seveda pa bo potem javna televizija financirana, kot bo takrat zakonodajalec to predvideval, oziroma kot bo vlada kot izvršilna oblast menila, da je to ustrezno," je dejal.

Podobno napoveduje tudi za pogojevanje socialnih pomoči. Kako bi sicer spreminjali sistem prejemanja socialnih pomoči, bi sledilo zmanjšanje ali ukinitev socialne pomoči, bo po poslančevih besedah stvar debate.

Kot je dejal, pa izid referendumov ne bo vplival na delo oziroma odnose v koaliciji. "Državljani se bodo odločili. Za ali proti, koalicija dela naprej. Gre za posvet, kako naprej in na podlagi odgovorov, ki jih bomo dobili, bomo delo prilagodili," je sklenil.

Gre za enega od treh posvetovalnih referendumov, ki so jih predlagali poslanci SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokratov ter Resnice. Na njem bi volivke in volivce povprašali, ali so za to, da imajo na lokalnih volitvah pravico voliti državljani Slovenije ali druge države članice EU, ne pa tudi državljani tretjih držav.

Parlamentarna zakonodajnopravna služba (ZPS) je opozorila, da je glede tega vprašanja DZ že odločil. Sredi junija je namreč sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki ukinjajo volilno pravico državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah. S 1. septembrom pa je predviden začetek zbiranja 40.000 podpisov volivk in volivcev za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonski spremembi.

Kot je v svojem mnenju izpostavila ZPS, je za sprejete zakone v pravnem smislu predviden institut naknadnega zakonodajnega referenduma. Razpis posvetovalnega referenduma pa bi bil po njenem mnenju v nasprotju z 28. členom zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Omenjeni člen določa, da lahko DZ razpiše posvetovalni referendum, preden končno odloči o posameznem vprašanju.

Tudi v opoziciji so danes poudarjali, da lahko DZ posvetovalni referendum razpiše le za vprašanja, o katerih še ni dokončno odločeno. Kot je poudarila Nataša Sukič (Levica), je "post festum" edina opcija, ki po zakonu vzdrži, naknadni zakonodajni referendum, vse drugo je protizakonito in ustavno sporno. Kar počnejo v koaliciji, je po njenih besedah zrelo za ustavno presojo.

"Delate se norca iz državljank in državljanov, ker jih sprašujete o nečem, kar ste tako že sprejeli, (...) v bistvu pa vas je neskončno strah referenduma o politični policiji," pa je dejala Tereza Novak (Svoboda). Da so v koaliciji in Resnici omenjene tri referendume predlagali z namenom preusmerjanja pozornosti, je menila tudi Jana Jerman (Svoboda).

Izvedli bi jih namreč skupaj z zakonodajnim referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi in, kot je ugotavljala Jerman, je očitno treba "ustvariti čim več hrupa, različnih kampanj, čim več konfliktov in čim manj jasnega pogovora o tem, kaj si lahko oblast dovoli v razmerju do posameznika". Izbor referendumskih vprašanj po njenih besedah ni naključen, ampak "gre za teme, ki hitro sprožijo strah, jezo, predsodke. In namesto, da bi se pogovarjali o oblasti, se bomo pogovarjali o tujcih."

Po besedah Andreja Poglajna (SDS) posvetovalni referendum res ni obvezujoč, a bo predstavljal jasno izraženo mnenje za vsako vlado. Kot je dejal, je paradoks, da v opoziciji nasprotujejo referendumu o temi, "za katero opozicija oz. njihove oprode v ovčjih oblekah nevladnikov zbirajo podpise".

V SDS so poudarjali, da nobena odločitev ni dokončna in da je zakone mogoče spreminjati in jih lahko tudi kadarkoli popravijo v skladu z voljo ljudi. Njihov poslanec Žan Mahnič je prepričan, da bo večina glasovala, da imajo na lokalnih volitvah pravico voliti le državljanke in državljani in se bo prihranilo štiri ali pet milijonov evrov, saj bo po njegovem mnenju nato prevladal razum in se ne bo vztrajalo pri naknadnem zakonodajnem referendumu.

"Zakaj bi imeli štiri referendume v štirih nedeljah, če lahko imamo štiri v eni nedelji," je menil, če je že predlagan referendum o tem, "da ne bi imeli učinkovitih parlamentarnih preiskav, ki bi lahko razkrivale kraje, korupcijo in klientelizem, ki se jo je vaša vodilna klika šla v Gen-I in drugih državnih firmah". Menil je tudi, da lahko koalicija referendum razpiše, ne glede na to, kaj reče "marksistični krožek na Beethovnovi".

Zaradi ostrih besed, ki so letele na ustavno sodišče, je sicer Sukič Mahniča pozvala, naj se opraviči. Ostre izmenjave mnenj, medsebojni očitki, vrsta replik in postopkovnih predlogov so tudi sicer zaznamovali večurno sejo.

Predsednik odbora Mahnič je Nataši Sukič izrekel tudi tri opomine in ji s tem odvzel besedo na današnji seji. Kot razlog je navedel, da je med govorom drugih poslancev tem skakala v besedo in jim odgovarjala ter s tem ni prenehala kljub opozorilu. Sukič je že pred tem opozarjala, da je v današnji razpravi slišala ogromno žaljivega na svoj račun. Poslanka Novak pa je opozorila, da se je ob vsaki razpravi oglašal tudi Poglajen, a ga predsednik odbora ni opozarjal.

V razpravi so se poslanci ponovno dotaknili tako argumentov za ohranitev pravice državljanov tretjih držav, da volijo na lokalnih volitvah, kot tudi za spremembo, po kateri te pravice ne bi več imeli.