DZ sprejel novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju

Vlada in sindikati javnega sektorja so 13. oktobra podpisali dogovor o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023. Dogovor predvideva zvišanje vrednosti plačnih razredov za 4,5 odstotka po celotni plačni lestvici s 1. oktobrom letos. Vključuje tudi prvi korak k odpravi plačnih nesorazmerij, in sicer dvig plač za en plačni razred s 1. aprilom prihodnje leto za vse, z izjemo dela zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, ki so se jim plače povišale z dogovorom novembra lani.

Z danes sprejeto novelo se tako določa nova plačna lestvica z novimi vrednostmi plačnih razredov. S 1. aprilom se plačni lestvici dodaja še nov, 66. plačni razred. Z aprilom je predvidena tudi odprava plačnega stropa za javne uslužbence, torej omejitve, po katerih lahko javni uslužbenci z napredovanji dosežejo največ 57. plačni razred, v višje plačne razrede pa so uvrščeni funkcionarji.

Prav v tem delu je zakon s sindikati neusklajen. Menijo, da gre pri odpravi plačnega stropa za sistemski poseg, o čemer bi se morali usklajevati v okviru sistemskih sprememb plačnega sistema in sočasno z odpravo uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice. Vlada po drugi strani vztraja, da gre za nerealizirano zavezo iz že sklenjenega sporazuma z zdravniki iz leta 2016. Del dogovora je, kot poudarja ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, namreč tudi zaveza o realizaciji vseh dogovorov, ki so bili s sindikati podpisani v preteklosti, a nikoli uresničeni.

Predvidena odprava plačnega stropa je tudi razlog, da so podporo zakonu odrekli v Levici, dva strankina poslanca sta bila pri glasovanju vzdržana, trije so bili odsotni. Kot je na današnji seji DZ pojasnil Matej Tašner Vatovec, bo plačni strop odpravljen predvsem za zdravnike, ki so v tem trenutku "v bistvu eni največjih prejemnikov izplačil v sistemu javnega sektorja". Po drugi strani pa tretjina plačnih razredov ostaja pod minimalno plačo in tem zaposlenim dogovor ne bo prinesel praktično nič, ker se bo zvišalo le doplačilo do minimalne plače. Vatovec je opozoril, da je prav zaradi tega zakon s socialnimi partnerji v tem delu neusklajen. Ločen sporazum s Fidesom pa dejansko pomeni izstop zdravnikov iz enotnega plačnega sistema. Da je treba prednostno reševati problematiko najnižjih plač, se sicer strinjajo praktično vsi.

Po besedah ministrice sam dogovor, ki ga je podpisalo 32 od 46 sindikatov javnega sektorja, predvideva več, kot je določeno v noveli. Prinaša višje nadomestilo za malico, za tiste na delovnih mestih do vključno 50. plačnega razreda, pa še poračun regresa za letni dopust. V koaliciji so tudi izpostavljali, da je vlada sprejela še druge ukrepe kot odziv na draginjo. Zaveza pa je, da se bo vprašanje anomalij, predvsem v spodnjih plačnih razredih, reševalo v prihodnjih mesecih v okviru pogovorov o sistemskih spremembah. Rešitve naj bi bile pripravljene do konca junija 2023.

Novelo so podprli tudi v opozicijski NSi in pojasnili, da so se tako odločili, ker sledi cilju omilitve posledic draginje, predvsem pri potnih stroških in prehrani. V stranki SDS so bili ob glasovanju vzdržani, so pa opozorili na skrb fiskalnega sveta, ali bo državna blagajna vzdržala finančne obremenitve. V SDS bi si sicer želeli večjega obsega sredstev za fleksibilni del plač, da bi bili tisti, ki naredijo več, tudi bolje plačani. Tudi v NSi menijo, da se mora vzpostaviti sistem za merjenje nagrajevanja učinkovitosti javnih uslužbencev.

DZ se je pred sprejetjem zakona opredelil do predloga novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju 

Podporo zakonu so najavili v Gibanju Svoboda, SD in NSi. Da zakona ne podpirajo, so napovedali v Levici, v SDS odločitve, kako bodo glasovali, niso predstavili. So se pa praktično vsi strinjali, da bo prednostno treba reševati problematiko najnižjih plač.

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je uvodoma pojasnila, da je zakon plod nekajmesečnih pogajanj s sindikati javnega sektorja. 

Predlog zakona po njenih besedah predvideva dvofaznost uveljavitve; Najprej se s 1. oktobrom letos usklajuje plačna lestvica tako, da se bo vrednost vseh plačnih razredov zvišala za 4,5 odstotka. Druga faza po besedah ministrice pomeni začetek odprave nesorazmerij v višini enega plačnega razreda za tiste javne uslužbence, ki niso bili deležni dviga plač z dogovorom novembra lani, torej tudi za direktorje, funkcionarje, tožilce in sodnike. Dvig bo realiziran s 1. aprilom prihodnje leto.

Janja Sluga (Gibanje Svoboda) je poudarila, da je dogovor podpisalo 32 od skupno 46 sindikatov javnega sektorja. Izpostavila je, da gre pri odpravi plačnega stropa za nerealizirano zavezo iz leta 2016. Prav tako vlada po njenih besedah ni pozabila na tiste javne uslužbence, ki so uvrščeni v spodnjo tretjino plačne lestvice; Poleg povišanja plač bodo skladno z dogovorom dobili poračun regresa za letni dopust v višini 300 evrov in kot vsi v javnem sektorju višje nadomestilo za prehrano. Reševanje anomalij, predvsem v spodnjih plačnih razredih, pa zahteva več časa, a je vlada obljubila, da bo to vprašanje reševala v prihodnjih mesecih in rešitve v DZ posredovala do konca junija 2023, pri čemer bodo prioritetno naslovili izziv z minimalno plačo.

Bojana Muršič (SD) je izpostavila, da je dogovor o plačah v javnem sektorju še en dodaten ukrep, s katerim se vlada odziva na zaostrene ekonomske in socialne razmere. Z zvišanjem plač se bo po njenih besedah kljub višji inflaciji vsaj deloma dvignila kupna moč, zaposlenim z nižjimi plačami pa bodo pri spopadanju z energetsko draginjo pomagali še z dodatkom k letnemu regresu. Je pa tudi Muršičeva ocenila, da bo treba prednostno nasloviti predvsem položaj socialno najbolj ranljivih zaposlenih, katerih izhodiščna plača ne dosega niti minimalne plače, pa tudi skupino prekarno zaposlenih delavcev.

Da zakon ne naslavlja vprašanj, ki se dotikajo zaposlenih v javnem sektorju, ki prejemajo minimalno plačo, je opozoril tudi Janez Magyar (SDS). Eden ključnih problemov sistema pa v SDS vidijo v tem, da ni zagotovljen večji obseg sredstev za fleksibilni del plač, da bi bili tisti, ki naredijo več, tudi bolje plačani. Sicer pa v SDS menijo, da so plače nizke tudi v realnem sektorju, zato predlagajo, da mora država zmanjšati porabo, zagotoviti konkurenčno podjetništvo in ohraniti nižjo obdavčitev plač.

Vida Čadonič Špelič (NSi) je opozorila, da mora ministrstvo najprej pripraviti reorganizacijo plačnega sistema za najnižje plačane javne uslužbence, ki s svojim delom ne zaslužijo niti minimalne plače. Prav tako pa mora vzpostaviti sistem za merjenje nagrajevanja učinkovitosti javnih uslužbencev. Nekatera orodja, kot je recimo letno ocenjevanje delavcev, stimulacija in možnost izobraževanja, so na voljo že sedaj, samo uporabiti jih je treba, je opozorila poslanka.