Zakon o psihoterapevtski dejavnosti ureja področje izvajanja psihoterapije v Sloveniji, ki je bilo v Sloveniji predolgo neurejeno, je v sredo na seji DZ dejal državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež. Poudaril je, da lahko danes psihoterapijo izvaja vsakdo brez ustrezne izobrazbe in brez ustreznega nadzora, kar predstavlja resno tveganje za duševno zdravje uporabnikov.
Na podlagi zakona bo ustanovljena zbornica psihoterapevtov, ki bo izvajala določena javna pooblastila. Vodila bo register psihoterapevtov, njena pristojnost pa bo tudi podeljevanje, podaljševanje in odvzem licenc psihoterapevtov in izvajanje strokovnih nadzorov s svetovanjem v skladu z zakonom. Članstvo v njej bo obvezno, je ob predstavitvi zakona po potrditvi na vladi pojasnila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.
Za pridobitev licence so določeni pogoji strokovne usposobljenosti, do katere psihoterapevt lahko pride tako akademsko kot neakademsko. Kandidati morajo imeti 650 ur izvajanja vrste psihoterapevtske obravnave, predvideno pa je tudi srečanje s supervizorjem, usposabljanje na področju duševnega zdravja in drugih sorodnih področij, nadalje zaključna preverjanja in strokovni izpit na ministrstvu za zdravje, je naštela ministrica.
V Svobodi so v sredo v predstavitvi stališč poslanskih skupin poudarili, da zakon prinaša možnost preventive, saj osebam, ki se spopadajo s čustvenimi in duševnimi stiskami omogočil pogovor s strokovno usposobljenim kadrom. Poudarili so tudi, da gre za neurejeno področje, ki ga je treba urediti in izboljšati.
Karmen Furman (SDS) je pred glasovanjem pojasnila, da v SDS v glasovanju tudi danes ne bodo sodelovali. Predlog zakona v sistemsko neurejeno področje po njenem mnenju vnaša še večjo zmedo.
Poslanci so glasovali in sprejeli tudi štiri dopolnila, med drugim dopolnilo, s katerim zaradi varovanja javnega interesa in večje dostopnosti izobraževalnih programov prvih pet let omogoča pridobitev akreditacije le študijskim programom javnih univerz, ki so ga predlagale poslanske skupine Svoboda, Levica in SD. V obrazložitvi so zapisali, da zaradi slabo razvitega stanja na področju psihoterapije v javnem izobraževalnem sistemu izkazano tveganje pretirane privatizacije izobraževanja na tem področju.
Potrdili so tudi dopolnilo, s katerim so določili, da psihoterapevt oziroma kandidat za svoje delo prevzema etično, strokovno, kazensko in materialno odgovornost. Kot so pojasnili v obrazložitvi, se z določbo zagotavlja, da so psihoterapevti podvrženi enakim standardom odgovornosti kot zdravstveni delavci v skladu z zakonom o zdravstveni dejavnosti.
Z dopolnilom so prav tako črtali besedilo, da skupščina Zbornice psihoterapevtov Slovenije oblikuje priporočene cenovne okvire posameznih storitev. Sprejeli so tudi eno redakcijsko dopolnilo.
Zakon so podprli skoraj vsi poslanci Svobode in polovica poslancev NSi, vzdržala pa se je večina poslancev SD in Levice. V poslanski skupini SDS prisotnosti niso prijavili.
'Ko je v Državnem zboru zmagala skrb za ljudi'
Slovenska krovna zveza za psihoterapijo (SKZP), Zveza organizacij pacientov ter uporabnikov zdravstvenih in socialno varstvenih storitev Slovenije (ZOPS), Slovensko združenje za psihoterapijo in svetovanje (SZP), Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta (UL TEOF), Univerza Sigmunda Freuda Dunaj - podružnica Ljubljana (SFU Ljubljana), Združenje zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije (ZZDTS), so v pisni izjavi sporočili, da je v Državnem zboru zmagala skrb za ljudi.
"Povezani uporabniki in psihoterapevti pozdravljamo danes sprejeti Zakon o psihoterapevtski dejavnosti. Za področje psihoterapije v Sloveniji je to zgodovinski dan, ko sta zmagali človečnost in dostojanstvo. To ni zakon za psihoterapevte, ampak za najranljivejše: je zakon za vse, ki so kdaj trpeli v tišini, ki so iskali pomoč in naleteli na zid, čakalne vrste in nevarne obravnave. Gre za zakon, ki postavlja temelje družbi, v kateri bo duševno zdravje razumljeno kot osnovna pravica in ne več kot privilegij. Gre za zakon, ki bo poskrbel, da psihoterapija ne bo več samo privilegij bogatejših, ampak jo bodo dobili tisti, ki jo res potrebujejo. Psihoterapija bo končno postala dostopna," so zapisali.
Kot naštevajo, zakon odpira vrata večji dostopnosti psihoterapije: omogoča vključevanje v javni sistem, povezovanje z drugimi zdravstvenimi delavci in večjo možnost, da bo pomoč dostopna tudi tistim, ki si zasebnih storitev ne morejo privoščiti.
"Za tisoče ljudi, ki že leta čakajo na pomoč v sistemu, to pomeni novo upanje. Pred nami pa je naslednji izziv: uresničiti ta zakon v praksi – z izobraževanji, licenciranjem, registrom in jasno mejo med psihoterapijo, psihiatrijo in drugimi oblikami pomoči. Ponovno pozivamo pripadnike drugih strok, da stopimo skupaj, saj je končno prišel čas za sodelovanje in združitev moči za največjo korist pacientov," pozivajo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.