Slovenija na lestvici korupcije med državami, ki najbolj nazadujejo

Slovenija je na Indeksu zaznave korupcije Transparency International za leto 2013 zdrsnila s 37. na 43. mesto. Med 177 državami je dosegla oceno 57, pri čemer rezultat nič pomeni visoko koruptivnost v državi, rezultat 100 pa "zelo čisto državo". V primerjavi s prejšnjim letom je Slovenija slabša za štiri enote na lestvici, so sporočili iz Transparency International Slovenia – Društva Integriteta.

Zaznavanje korupcije v javnem sektorju kaže, kako deluje sistem in kako se vlada odziva na pojave korupcije. Slovenija spada med države, ki so utrpele največji padec ocene na svetu, kar je jasen znak vladi in politiki, da se s sprenevedanjem in prelaganjem odgovornosti problemi ne bodo rešili, opozarjajo v društvu.

Sistem integritete političnih strank in transparentnost pri imenovanju ljudi na posamezne funkcije nista vzpostavljena. "Politične stranke so eden izmed ključnih demokratičnih stebrov, brez katerih ni demokracije, zato je toliko bolj nerazumljivo, zakaj politiki in odločevalci že vrsto let ne želijo prekiniti skrivne prepletenosti z interesnimi skupinami in skrivnimi lobisti. Očitno so nekateri osebni interesi preveliki," ugotavlja generalni sekretar društva Vid Doria.

"Čas je, da rečemo ne!"

V društvu opozarjajo, da so spremembe nujne, a še vedno ni politične volje za sistemske rešitve. Rezultati dokazujejo, da so države, ki spodbujajo transparentnost in odgovornost, uspešnejše pri preprečevanju korupcije, medtem ko se očitno v Sloveniji javnosti delovanja nekateri še vedno bojijo.

Po besedah predsednice Transparency International Slovenia Simone Habič se to kaže tako, "da poslanci sprejemajo zakone 'brez jajc', mimo ustave in v neskladju z drugimi zakoni pod vplivom skritih lobističnih interesov. Kot marionete v njihovem sistemu ropajo državno premoženje in, ne pozabimo, vedno bolj neposredno tudi naše denarnice. S prilagojeno zakonodajo interesnim skupinam vplivajo na naš vsakdan tako, da se krčijo naše pravice – socialne, upokojenske, delavske, zdravstvene, pravice do dostojnega življenja in pravice do čiste vladavine prava. Pa mi? Nič. Na koncu jih spet volimo, čeprav z njimi nismo zadovoljni, jim pogledamo skozi prste in pozabimo na minula dejanja. Mislim, da je čas, da nehamo pozabljati in rečemo ne!"

Poudarila je, da mora biti poraba javnega denarja transparentna in vsi posli javno dostopni, saj ugotovitve neodvisnih institucij kažejo na številne nepravilnosti pri upravljanju. "Odgovornosti ne morete več prelagati na druge, dragi politiki in menedžerji. Ogrožanje delovanja nadzornih institucij ter grožnje in pozivi k ukinitvi le-teh so v nasprotju z vsemi mednarodnimi zavezami Slovenije – Združenim narodom, OECD, EU in tako dalje – ter vodijo v politizacijo neodvisnih institucij in širše – sodstva in organov pregona," je dodala.

Ponovili so, da že leta opozarjajo na neprimerno ureditev področja javnega naročanja in javno-zasebnih partnerstev, netransparentno poslovanje podjetij v državni in lokalni lasti, ki so prepletena z nasprotji interesov, na neprimerno razpolaganje z javnim premoženjem in na zlorabo moči v lokalni samoupravi, na neprimerno ureditev lokalne samouprave, zdravstvenega in bančnega sistema, neustrezno implementacijo zakonodaje v praksi ter na netransparentno zakonodajno sled in nameščanje vsebine zakonov.

Tožilstvo je zaskrbljeno

Na vrhovnem državnem tožilstvu se z zaskrbljenostjo odzivajo na podatek, da je Slovenija na lestvici zaznave korupcije v javnem sektorju zdrsnila za šest mest. Po njihovih zatrdilih se državna tožilstva s pregonom kaznivih dejanj spopadajo v skladu z zakonom in tudi z dobrimi uspehi.

Z Računskega sodišča so sporočili, da pri svojem delu zaznavajo različne, tudi hujše oblike nepravilnosti porabe javnih sredstev ter sume kaznivih ravnanj oškodovanja javnih sredstev in korupcije. Po napovedih predsednika sodišča Tomaža Vesela bodo tudi zato v sredo s policijo podpisali sporazum za okrepljeno sodelovanje pri pregonu tovrstnih dejanj.

Težava je v sistemski korupciji

"V Sloveniji smo končno priznali, da imamo problem s sistemsko korupcijo, torej s korupcijo na najvišji ravni, zato je percepcija ljudi o prisotnosti korupcije v Sloveniji še toliko večja," je v odzivu na padec Slovenije na lestvici indeksa zaznave korupcije dejal Bojan Dobovšek s Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru.

Pojasnil je, da se Transparency International osredotoča na korupcijo v javnem sektorju, kjer je korupcija tudi najbolj vidna. V splošnem raziskava pokaže, da je najmanj korupcije v razvitih državah, več pa je je v nerazvitih oz. v državah z več socialnimi težavami.

Slovenija na tovrstnih lestvicah vsako leto zdrsne za kakšno mesto, je opozoril Dobovšek. Izrazitejši padec pa se kaže v zadnjem času, kar je po njegovih besedah tudi posledica dejstva, da je bilo nekaj funkcionarjev ujetih pri koruptivnih dejanjih. Obenem pa smo si v Sloveniji končno priznali, da imamo problem s sistemsko korupcijo, zaradi česar je percepcija ljudi o prisotnosti korupcije toliko večja.

Za omejevanje korupcije je po njegovih besedah največ mogoče doseči s spremembo miselnosti. Represivne institucije, kot sta policija in tožilstvo, namreč vsega ne bodo opravile. Večino korupcije se odpravi s preventivo, s transparentnostjo, s sledenjem finančnim tokovom. Politika pa bi se morala sama očistiti tistih, za katere sumi, da so koruptivni, je poudaril Dobovšek.

Prav preventiva je po njegovi oceni tudi glavna vloga Komisije za preprečevanje korupcije. Obenem pa mora biti komisija "moralna avtoriteta, ki ji ljudje zaupajo".