Čalušićeva dobila zeleno luč na odboru

Kandidatka za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić je na zaslišanju pred matičnim odborom DZ dejala, da se bo zavzemala za trajnostne oblike kmetovanja ter za to, da bo poklic kmeta dobil večji pomen in postal bolj privlačen, predvsem za mlade. Poudarek v kmetijstvu mora biti po njenem mnenju na spodbujanju inovacij in prenosu znanja v prakso. Med ključnimi nalogami pa je izpostavila kmetijsko in prehransko varnost. 

Da je bila njena predstavitev ustrezna, je ocenilo devet poslancev, šest jih je bilo proti. 

Tomaž Lisec (SDS) in Borut Sajovic (Svoboda) sta od Čalušić želela opredelitev do vinogradništva. Čalušić je dejala, da ga je v slovenski Istri vedno zelo podpirala in aktivno sodelovala v sektorju, ki se ji zdi eno ključnih v resorju. Obstaja pa tudi v vinogradništvu po njenem mnenju veliko izzivov. Kandidatka namerava delovati v smeri preventive, da bodo vinogradniki zaščitili svoje pridelke, pomembna pa se ji zdi tudi promocija njihovih izdelkov.

Alenka Helbl (SDS) je kandidatko pozvala, naj se izjasni, kako bo postopala v povezavi z novelama o zakonih o zaščiti živali in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki čakata na ustavno presojo. "Ker živimo v pravni državi, bomo kakršno koli odločitev ustavnega sodišča spoštovali," je povedala Čalušić, ki pa se ji zdi zavajajoče, da naj bi novela zakona o KGZS nakazovala na to, da je zbornica nepomembna ali pa, da se jo želi uničiti.

Kako kandidatka vidi problem zavržene hrane in kakšne rešitve predlaga, je zanimalo Andrejo Rajbenšu (Svoboda). Čalušić se zaveda, da gre za resen problem, ki ima negativne vplive tudi na okolje. Zmanjšanje zavržene hrane se ji zdi bistveno ozaveščanje širše javnosti, razvoj in razširitev primerov dobre prakse, vzpostavitev samih smernic in priporočil.

Tatjano Greif (Levica) je zanimalo, ali namerava prekiniti izvajanje popisa cen osnovne košarice živil, saj so bili podatki zavajajoči, ker kot je dejala, med drugim "kruha za 19 centov ni bilo moč kupiti". To je zanimalo tudi Vido Čadonič Špelič (NSi). "Verjamem, da so se ugotovila tudi neskladja, verjetno nepravilnosti na osnovi številk, in vsekakor se bomo temu tudi posvetili," je dejala Čalušić in pozneje dodala, da si ne bi vzela pristojnosti, da bi prvi delovni dan na ministrstvu brez argumentov prekinila izvajanje tega ukrepa.

Lisca je zanimalo, ali bosta obstoječa sekretarja ostala na svoji funkciji in ali bo menjala člane kabineta. Čalušić je potrdila, da bosta sekretarja Eva Knez in Blaž Germšek ostala na svoji funkciji, drugače pa o kadrovskih spremembah še ni razmišljala. "Na tistih področjih, kjer so strokovnjaki in kjer opravljajo svoje delo dobro, ne vidim razloga, da bi se to kadrovsko spreminjalo," je poudarila.

Čadonič Špelič je med drugim zanimala kadrovska politika na upravi za varno hrano. "Notranjo sistematizacijo uprave za varno hrano v tem trenutku težko komentiram. Pomanjkljivosti se zavedamo, ampak mislim, da so to vse tiste naslednje faze, o katerih se bomo pogovarjali," je dejala Čalušić.

Iva Dimic (NSi) je izpostavila, da se kmetijska politika hitro spreminja in da kmetje rabijo stabilno politiko. Kandidatko je vprašala, katerega kmetijskega ministra v samostojni zgodovini Slovenije najbolj ceni, vendar se Čalušić ni želela opredeljevati do imen. "Kar koli je kdor koli do danes naredil za slovenskega kmeta, menim, da je bil v tistem trenutku dober minister," je dejala kandidatka za ministrico.

Poslanci so se strinjali, da Čalušić v enem zahtevnejših resorjev čaka veliko izzivov, pri čemer so nekateri izrazili skrb, da bo ostalo le pri "lepih" besedah.

Med predstavitvijo se je opravičila za površnost pri podatkih o izobrazbi

Uvodoma je članom odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano znova pojasnila zaplet okoli njene izobrazbe, saj je bilo na straneh DZ prvotno navedeno, da ima univerzitetno izobrazbo, medtem ko ima diplomo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje. Kot je danes ponovila, se ni lažno predstavljala. "Priznam pa, da bi morala natančno pogledati vse svoje podatke, zato se moram za tako površnost jasno opravičiti," je dejala.

Čalušič, ki je delovala kot podpredsednica odbora DZ za kmetijstvo, je dejala, da je v odboru pridobila prepotreben uvid v sistem delovanja kmetijskih politik v Sloveniji in širše.

"Kmetijsko in prehransko varnost absolutno razumem kot temelj obstoja vsake države," je poudarila in izpostavila, da je slab dohodkovni položaj kmetov in kmetic eden izmed bistvenih razlogov za nezadosten razvoj slovenskega kmetijstva in podpovprečno število mladih v starostni strukturi kmetijstva. Poklic kmeta oz. kmetice mora po njenem postati bolj cenjen v Sloveniji.

Osnovni cilj se ji zdi, da imajo mladi kmetje in kmetice takšen dohodek od kmetovanja, da jim ni treba razmišljati o dodatni zaposlitvi. Da bi mladi ostali v kmetijstvu, pa bi po njeni oceni lahko pomagali tudi določeni ukrepi, ki gredo v smeri krajšega delovnega časa, daljšega dopusta ali dolgoročnega kritja odsotnosti zaradi obveznosti pri delu na kmetiji.

Poudarek v kmetijstvu mora biti po njenem mnenju na spodbujanju inovacij in prenosu znanja v prakso. Pri svojem delu se bo med drugim zavzemala za ohranjanje družinskih kmetij na hribovitih območjih, spodbujala pa bo tudi prehod na trajnostne oblike kmetovanja in predelavo v izdelke z dodano vrednostjo.

"V Sloveniji žal še ni zadostnega zavedanja, da obdelana zemlja na podeželju pomeni tudi prehransko varnost ljudem v mestu," je poudarila. Prehransko varnost bi po njeni oceni lahko zagotovili tudi z več rastlinske pridelave hrane. Pri zelenjavi se ji odstotek samooskrbe zdi še posebej nizek. Velik potencial za razvoj pa po njenem mnenju v Sloveniji predstavlja sadjarstvo.

Čeprav promocija slovenske hrane po njeni oceni dosega določene pozitivne rezultate, pa je to področje treba urediti na širši sistemski ravni. "Na ministrstvu bi se želela resno lotiti pogovorov o zakonodajnih spremembah na področju lokalne hrane in lokalnih trgov ter pri promociji kmetijskih in živilskih proizvodov," je napovedala.

Trajnostni razvoj živinoreje, ki vključuje okoljski in podnebni vidik ter poudarja dobrobit živali, je po njenem nujen in v tem smeri bo nadaljevala svoje delo. Zdi je ji prav, da tudi v Sloveniji stremimo k zvišanju nadstandardov na področju usmrtitev živali za prehranjevanje. Za zagotavljanje najvišjih standardov dobrobiti za rejne živali se bo zavzemala še naprej. Prav tako bo še naprej podpirala čebelarstvo. "Brez čebel ne bo opraševanja, brez tega ne bo pridelka in tako ne bo niti zdrave hrane," je izpostavila.

Za izboljšanje konkurenčnosti in trajnosti sektorja so po njenem mnenju bistvenega pomena strukturne spremembe, povečana vlaganja v investicije in razvoj ter tesno sodelovanje med pridelovalci, strokovnjaki in političnimi odločevalci.

Kar se tiče gozdarstva, meni, da je treba ohraniti gospodarjenja z gozdovi po načelih trajnosti in mnogonamenskosti. Je pa po njenem mnenju treba v gozdarstvo vstopati z modernizacijo delovnih procesov, tehnologij in poenostaviti nekatere administrativne postopke uredba o deforestaciji.

Zaveda se, da jo čaka veliko izzivov, med katerimi so tudi ribištvo, namakalni sistemi in ekološka pridelava hrane. Napovedala je, da bo nadaljevala pogovore v okviru posvetovalnega telesa sveta za ekološko kmetovanje in trajnostno proizvodnjo hrane, ki je bil ustanovljen v tem mandatu.

Glede zakona o zaščiti živali, ki ga čaka ustavna presoja, je dejala, da si želi, da ga "spravimo k življenju in da se začne izvajanje novele v celoti". Zavezala se je, da se bo o prihodnjih vsebinah še naprej trudila usklajevati z vsemi deležniki in kmetijskimi organizacijami. "Imeti prave vrednote in odprto komunikacijo z ljudmi pa je ključni pristop, ki ga želim ohraniti tudi v prihodnje," je še poudarila.

Če bo predstavitev Čalušić ustrezna, bo za ministrico imenovana na izredni seji DZ v petek, s čimer bo na čelu resorja, ki ga začasno vodi obrambni minister Marjan Šarec, nasledila jeseni razrešeno Ireno Šinko.

Zaplet z navedeno izobrazbo

Ministrska kandidatka je sicer pred nastopom poslanske funkcije delovne izkušnje nabirala kot administratorka in vodja lokala ter kot svetovalka za fitofarmacevtska sredstva. Po izobrazbi je inženirka agronomije in hortikulture, specializirana kot kvalificirana svetovalka s področja varstva kmetijskih rastlin. Prav njena izobrazba je v zadnjih dneh dvignila kar nekaj prahu.

Še do nedavnega je bilo namreč na spletni strani DZ, še pred tem pa tudi na kandidatni listi, ki jo je pred parlamentarnimi volitvami leta 2022 objavila Državna volilna komisija, zapisano, da ima univerzitetno izobrazbo, medtem ko je iz njene javno objavljene diplome razvidno, da ima diplomo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje. Čalušićeva je ob tem zavrnila očitke, da se je predstavljala z izobrazbo, ki je nima, odgovornost za administrativno napako, kot so jo označili v njeni stranki, pa je v celoti prevzela največja vladna stranka Gibanje Svoboda.