Predsednik odbora Maksimiljan Lavrinc (LDS) je za 24ur dejal, da naj bi pripravljeni sklepi in priporočila za ostale institucije odpravili sodne zaostanke in izboljšali ugled slovenskega sodstva. "Mislim, da so predlagani sklepi decidirani, imajo kratke roke, predvsem pa je naša želja, da se na ta način začne resna diskusija za odpravo sodnih zaostankov," je še dejal Lavrinc. Lavrinc poudarja, da se mora v iskanju rešitev vase ozreti sodna veja oblasti, kar ji doslej ni povsem uspevalo, upa pa tudi, da bosta tudi drugi dve veji oblasti – zakonodajna in izvršilna - po načelu zavor in ravnovesij postorita in predlagata svoje.
Bodo državnozborska priporočila in sklepi pomagali?
Ministrstvu za pravosodje in vrhovnemu sodišču med drugim predlagajo, naj v sodelovanju s predsedniki sodišč pregledajo in ocenijo programe sodišč za odpravo sodnih zaostankov, jih finančno ovrednotijo ter namenijo ustrezna sredstva. O izvajanju programov in njihovih učinkih na zmanjševanje sodnih zaostankov bodo omenjene institucije morale obvestiti državni zbor, sklep pa bodo morali izvršiti v treh mesecih.
Dosedanje razprave so jasno pokazale, da neustrezna koordinacija med organi hromi in zavira dinamiko pri odpravi sodnih zaostankov, je med drugim sprejetje sklepa pojasnila poslanka LDS Irma Pavlinič Krebs. Osnovnega cilja - ustvariti takšne razmere na sodiščih, da bodo sodniki lahko sodili v razumnem roku - po prepričanju koalicijske poslanke brez koordinirane, ustrezno angažirane in družbeno podprte akcije ne bomo dosegli.
Ministrstvi za pravosodje in za notranje zadeve pozivajo, naj v roku treh mesecev skušata dopolniti metodološka navodila za statistično raziskovanje o delovanju kazenskega pravosodja, iz katerih bo razviden čas trajanja postopkov - torej datum storitve kaznivega dejanja, zaznave kaznivega dejanja, datum ovadbe, odločitve državnega tožilca o nadaljevanju postopka z ovadbo, datum vložitve obtožnega akta, razpisa glavne obravnave. Poleg tega jih zanimajo podatki o številu storjenih kaznivih dejanj in ovadenih oseb, tako da bo razviden končni izid postopka pred tožilstvom oz. sodiščem.
Pravosodno ministrstvo so še pozvali, naj najkasneje v roku treh mesecev dopolni metodološka navodila za statistično raziskovanje o poslovanju sodišč, in sicer s podatki o tem, koliko časa traja postopek od prejema vlog z vseh pravnih področjih do ustrezne odločitve sodišča v celotnem postopku in na posamezni stopnji sojenja. Člani odbora zahtevajo tudi podatke o starostni strukturi sodnikov ter o številu let njihovih sodniških izkušenj. Ministrstvu še priporočajo, naj skupaj z vrhovnim sodiščem najkasneje v roku enega leta vzpostavi centralno evidenco statističnih in drugih raziskovanj o poslovanju sodišč.
Parlamentarci tudi primerjalno analizo storilnosti in obremenjenosti sodnikov vseh sodišč, na podlagi katere naj zagotovijo prerazporeditve in dodelitve zaradi izravnave njihovih delovnih obremenitev in s tem tudi odločanja v enakem času v istovrstnih zadevah. Tudi za izvršitev tega sklepa so postavili trimesečni rok.
Priporočajo tudi analizo učinkovitosti koncesij
Naslednje predlagano priporočilo pravosodnemu ministrstvu in vrhovnemu sodišču se nanaša na nujnost priprave analize učinkovitosti že podeljenih koncesij vročevalcem, izvršiteljem, revizorjem, detektivom. Takšna analiza je nujna, ker se kažejo želje po uvedbi novih koncesij, in sicer zaradi širitve pristojnosti notarjev in uvedbe mediatorjev. Sprejet je tudi sklep, po katerem morajo ministrstvo, vrhovno sodišče in sodni svet preveriti ustreznost sedanjih normativov pričakovane uspešnosti dela in narediti analizo storilnosti po novih merilih sodnega sveta glede pričakovane uspešnosti dela sodnikov.
En sklep je namenjen tudi ministrstvu za notranje zadeve, in sicer v zvezi z opravljanjem dela policije. Nanaša se na pripravo poročila, v katerem bi bili predstavljeni tudi podatki o tem, koliko časa pri policiji povprečno traja postopek od same storitve oz. zaznave kaznivega dejanja do vložitve kazenske ovadbe.
Poleg tega pravosodno ministrstvo pozivajo, naj izdela analizo stanja na področju sodne izvršbe ter ugotovi razloge za povečanje števila teh nerešenih zadev. Priporočilo ministrstvu se nanaša tudi na problematiko izvajanja zakonodaje na področju prekrškov, povezano s prenosom pristojnosti za sojenje prekrškov na redna sodišča ter možnimi vplivi na delo okrajnih sodišč.
Protikorupcijskega zakona ne bo na novembrski seji
Zaradi številnih vloženih dopolnil (skoraj 70) k skoraj vsem zakonskim členom pa je odbor za notranjo politiko na predlog predsednika Maksa Lavrinca za nedoločen čas preložil drugo obravnavo vladnega zakona o preprečevanju nasprotja interesov in omejevanju korupcije. Državni zbor vladnega zakona, ki naj bi predstavljal enega od ukrepov za učinkovitejši boj zoper korupcijo, tako ne bo obravnaval na novembrskem rednem zasedanju - ki se bo predvidoma začelo 24. novembra -, kot je bilo sprva predvideno v skladu s terminskim načrtom dela.
Ključni razlog za preložitev odločanja o zakonskem besedilu so številna dopolnila, ki so jih vložili poslanski skupini LDS in SDS ter pristojna komisija DZ za nadzor nad premoženjem funkcionarjev. Po mnenju Lavrinca je namreč pred obravnavo zakona treba zagotoviti dodaten čas za razmislek za dosego skupnega cilja oblikovanja dobrega zakona.
K zakonu, ki ima skupno 58 členov, je bilo pravočasno vloženih skoraj 70 dopolnil. "Lahkotnost pri zakonodajnem postopku nas lahko pripelje do slabega zakona, zato bom storil vse, da pridemo do dobrega zakona, ki bi v največji meri požel podporo tako pozicije kot opozicije," je predlog za preložitev amandmajske obravnave zakona na eno prihodnjih sej odbora pojasnil Lavrinc.
