Poslanci v zlati sredini

Poslanke in poslanci so v prvi polovici letošnjega leta trdo in veliko delali, je ocenil predsednik DZ France Cukjati, ki bi uspešnost dela državnega zbora od začetka leta do začetka parlamentarnih počitnic označil z oceno "3+". Na očitke opozicije, ki je kritična do delovanja in vodenja DZ, Cukjati odgovarja, da so mnogokrat neutemeljeni in populistični.

Državni zbor je v prvi polovici letošnjega leta delal zelo intenzivno, kar se vidi tudi po številu točk, ki so jih poslanke in poslanci obravnavali na posameznih zasedanjih. DZ je sicer zasedal na sedmih rednih in sedmih izrednih zasedanjih, na katerih je v povprečju obravnaval po 30 točk. To je skoraj enkrat več kot v istem obdobju lani, ko je imel DZ na dnevnem redu povprečno po 16 točk, je opozoril Cukjati. Na izrednih zasedanjih so poslanke in poslanci obravnavali šest odstotkov vseh točk, medtem ko jih je bilo lani 16 odstotkov. Porast dela gre tako na račun izrednih sej, ugotavlja Cukjati.

Poslanke in poslance so v letošnjem letu sprejeli 125 zakonov in drugih aktov, med njimi en ustavni zakon, 37 zakonov, 62 zakonskih novel ter 25 ratifikacij. 21 odstotkov zakonskih besedil je bilo sprejetih po nujnem postopku, kar pomeni, da je delež nujnih postopkov upadel (lani jih je bilo 37 odstotkov). Več pa je bilo obstrukcij, in sicer 13, medtem ko jih je bilo v enakem obdobju lani sedem.

V državnem zboru je bilo v prvi polovici letošnjega leta tudi deset neformalnih usklajevanj s podpredsedniki DZ, vodji poslanskih skupin in predsedniki delovnih teles. Tako so se denimo usklajevali o vsebini ustavnih spremembe, delovanju državnega z zbora in vojnih zakonih - usklajevanja o njih pa so bila neuspešna.

Nesorazmerna obremenjenost

Obremenjenost parlamentarnih delovnih teles je zelo nesorazmerna, še ugotavlja predsednik DZ. Najbolj obremenjen je denimo odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje, ki je v letošnjem letu zasedal kar 67 ur, medtem ko so nekatera delovna telesa zasedala le po nekaj ur. Pobude za razdelitev odbora za notranjo politiko še ni bilo, bi se pa Cukjatiju zaradi njegove preobremenjenosti zdela smiselna, vključno z združitvijo nekaterih drugih delovnih teles.

Glede očitkov opozicije o slabem delu DZ ter koaliciji kot preglasovalnem stroju" Cukjati odgovarja, da so glasovanja vedno odločitev državnega zbora. "Vedno je bilo preglasovanje, ne predstavljam si drugačne rešitve". Sicer pa so opozicijske kritike vedno bile, mnogokrat so neutemeljene in se "nanašajo na stvari, za katere sami vedo, da jih je nemogoče spremeniti, ne da bi kršili poslovnik". Kar pa se tiče delovanja znotraj koalicije, Cukjati pravi, da ima ta v parlamentu skromno večino, poleg tega pa je bilo znotraj DZ pred parlamentarnimi počitnicami veliko napetosti.

Predsednik DZ je komentiral tudi dogajanje okoli komisije za nadzor proračuna in drugih javnih financ, ki je po novem dopolnjena s še enim koalicijskim članom. Kot pravi, ni razloga, da se tudi v tej komisiji ne bi upoštevalo razmerja med parlamentarnimi strankami, zato je bila zahteva koalicije v tem primeru povsem upravičena in v skladu s poslovnikom. Sicer pa je bila "pat pozicija", ko je bilo število koalicijskih in opozicijskih članov izenačeno, neprimerna za delo komisije, ki tako ni mogla zaključiti nobenega postopka.

Rop: DZ se je spremenil v podvrsto izvršilne oblasti

Po oceni LDS pa je DZ v prvem polletju delal relativno veliko in obravnaval relativno veliko zakonov, pri tem pa je dal k predlaganim zakonskim besedilom izjemno skromen prispevek, je vodja poslanske skupine LDS Anton Rop. Delo DZ je bilo po vsebini in projektih slabo, meni Rop. Ocenil je, da se je DZ v zadnjem letu spremenil v podvrsto izvršilne oblasti, saj nekritično in ne glede na pripombe opozicije sprejme vse, kar v DZ pošlje vlada. Zakonska besedila, ki jih vlada pošilja v DZ, so pravno-tehnično slaba in vsebinsko zelo daleč od tistega, kar je koalicija obljubila na začetku svojega mandata in na kar je prisegala v strategiji razvoja Slovenije, meni Rop. Takšen način delovanja DZ se po njegovem mnenju zlasti kaže v tistih delih, ko mora opravljati nadzorno funkcijo.

Da nadzora oblasti ni, je Rop utemeljil s primeroma obeh preiskovalnih komisij. Komisija, ki preiskuje razmere v državnem tožilstvu, se po Ropovem mnenju trudi, da bi odkrila čim več napak tožilcev od začetka osamosvojitve naprej in ni odkrila nič novega, zlasti pa ni dala nobenega prispevka k bolj učinkovitemu delovanju slovenskega pravosodja. Še večja farsa pa je po mnenju Ropa delo preiskovalne komisije o primeru Mercator. Ta preiskovalna komisija se resnično ukvarja z vsem drugim, samo s primerom Mercator ne, z vsem drugim samo z ugotavljanjem politične odgovornosti sedanjih nosilcev oblasti ne, poudarja Rop.

Ocenil je, da so v okvirih omejenega nadzora in kontrole vlade, ko tudi predsednik DZ France Cukjati igra le vlogo izvajalca vladnih nalog, opozorili na nekatere slabosti pri delu koalicije. Uspešno so zahtevali sklic dveh izrednih sej in sicer o plinskih terminalih in o napotitvi slovenskih vojakov v Irak, meni Rop in poudarja, da so s sejama javnost opozorili na problematiko in dosegli širšo razpravo o tem.