Poslanci Gibanja Svoboda, SD in Levica so zakon o medijih podprli, saj da zakon ščiti neodvisnost medijev. Izpostavili so, da mora tudi država poskrbeti za stabilno financiranje medijev kot četrte veje oblasti.
Predlog novega zakona o medijih med drugim namreč prvič predvideva državne pomoči za medijsko panogo.
Cilj predloga zakona je tudi pregled nad medijskim lastništvom in preprečevanje medijske koncentracije, kar Sloveniji nalaga evropski akt o svobodi medijev. Predlog prav tako določa označevanje vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco, prepoveduje pa spodbujanje nasilja ali sovraštva in ščuvanje k terorističnim kaznivim dejanjem.
Opozicija medtem meni, da je zakon slab. V SDS in NSi so danes med neprimernimi določili izpostavili pristransko določanje državne pomoči ter širjenje pooblastil Agenciji za varstvo konkurence, ki bo pristojna za presojo medijske koncentracije. V SDS so prepričani, da je zakon tudi "uvod v cenzuro". Predvideva namreč tudi globe, če se v mediju spodbuja nasilje ali sovraštvo, denimo zaradi spola, rase in vere.
Poslanci so sprejeli tudi dopolnilo k predlogu zakona, v katerem so ministrstvo za kulturo med drugim zavezali, da zagotovi finančno podporo za digitalni prehod tiskanih medijev in za digitalne medije, ne le, da te sheme lahko zagotavlja. Prav tako so Agenciji za varstvo konkurence za nekaj mesecev podaljšali začetek uporabe določb o oceni koncentracije.
Zavrnili so dopolnilo SDS, kjer so predlagali, da pristojno ministrstvo po preteku enega leta od uveljavitve zakona pozove vse izdajatelje medijev, ki so vpisani v razvid medijev, da sporočijo podatke, ki se vodijo v razvidu medijev po tem zakonu.
Z novim zakonom o medijih je slovenski medijski prostor po navedbah ministrstva za kulturo dobil prvo celovito prenovo zakonodaje po več kot dveh desetletjih. "Zakon predstavlja ključen korak k zagotavljanju svobode in pluralnosti medijev ter k prilagoditvi izzivom digitalne dobe," so sporočili z ministrstva po današnjem sprejetju zakona.
"Novi zakon zagotavlja, da bodo novinarke in novinarji lahko svobodno opravljali svoje delo, da bodo prebivalke in prebivalci deležni kakovostnih in raznolikih informacij, ter da bo medijski prostor usklajen tudi z evropskimi standardi. V času poplave dezinformacij je naloga države, da zaščiti pravico do obveščenosti in okrepi temelje demokracije," je poudarila ministrica Asta Vrečko.
V Društvu novinarjev Slovenije (DNS)so se na sprejetje zakona o medijih odzvali z besedo "končno", ob tem pa zapisali, da je koaliciji ostalo izredno malo časa za sprejem podzakonskih aktov, ki bodo "omogočili dejansko izvajanje nekaterih bistvenih določb zakona".
Med njimi so izpostavili sheme državnih pomoči medijem, katerih sredstva so sicer rezervirana v proračunu za letošnje leto, a je pogoj za dejanski razpis, na katerem bodo sredstva na voljo, uredba vlade, ki ji sledi priglasitev shem državne pomoči pri Evropski komisiji. "Vsak izgubljeni mesec zmanjša možnost, da bodo sheme zaživele še letos in da bodo temu namenjena proračunska sredstva dejansko razdeljena," so še dodali.
V DNS od vlade in pristojnega ministrstva pričakujejo, da nemudoma pripravita in sprejmeta vse akte in dokumentacijo za izvedbo razpisov in da vlada v proračunu za leto 2026 načrtuje sredstva za sheme pomoči v višini 15 milijonov, kar v društvu ocenjujejo kot primerno in nujno podporo. Od opozicije pa pričakujejo, da se vzdrži politikantstva in ubere odgovorno držo.
Kot so v DNS zapisali v današnjem sporočilu za javnost, pričakujejo od koalicije, da izpolni tudi drugi del obljub o prenovi medijske zakonodaje, ki vključuje tudi sprejem zakonov o RTV Slovenija in Slovenski tiskovni agenciji.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.