Predsednik državnega zbora France Cukjati je po sestanku dejal, da so imeli sogovorniki k osnutku veliko pripomb, s katerimi bodo osnutek dopolnili in ga posredovali poslovniški komisiji v nadaljnjo obravnavo. Uvedbi etičnega kodeksa sicer ne nasprotuje nobena poslanska skupina, saj, kot pravi Cukjati, "na splošno vsi ugotavljajo, da je dobro, če imajo takšen dokument".
Kaj bi kodeks določal?
Etični kodeks bi določal načela, po katerih ravnajo poslanke in poslanci pri izvrševanju svoje funkcije. Med načeli so izpostavljeni varovanje ugleda, lojalnost, pravičnost in poštenost, neodvisnost, strokovnost, odgovornost, zaupnost, varčnost, učinkovitost, gospodarnost, spoštovanje človekove osebnosti in dostojanstva ter kolegialnost, spoštljivost in solidarnost.
Morebitne kršitve kodeksa bi ugotavljalo častno razsodišče, sestavljeno iz predsednika državnega zbora ter po enega koalicijskega in opozicijskega poslanca. Med sankcijami, ki jih lahko izreče častno razsodišče, pa kodeks zaenkrat predvideva opravičilo in opomin.
Peče užalil Širco
Do obuditve razprave o nedokončanem osnutku o etičnem kodeksu, ki je v državnem zboru sicer že obstajal v mandatu od 1996 do 2000, je prišlo sredi aprila, ko je kolegij predsednika DZ razpravljal o zapletu s podpredsednikom državnega zbora Sašem Pečetom (SNS). Ta je na marčnem zasedanju kot predsedujoči seji na žaljiv način vzel besedo poslanki LDS Majdi Širca.
Kolegij je tedaj sklenil, da bo na eno izmed prihodnji sej uvrstil razpravo o osnutku etičnega kodeksa poslancev, ki bi prinesel tudi ustanovitev častnega razsodišča državnega zbora. Cukjati pa je nato za 27. junija napovedal posvet o osnutku kodeksa.
