Poslanci želijo ukiniti volilne okraje, predlagajo uvedbo prednostnega glasu

Vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović je prvopodpisani pod predlog novele zakona, ki ga so ga poslanke in poslanci vložili po rednem postopku. Poslanske skupine bodo predlog predstavile predvidoma v začetku prihodnjega tedna na skupni novinarski konferenci.

Za vložitev novele v postopek so se, kot kaže, odločili kljub temu, da zanjo nimajo 60 poslanskih podpisov. Za potrditev novele je sicer potrebnih najmanj 60 poslanskih glasov.

Predloga ne podpirajo poslanci SDS, prav tako ni sopodpisanih poslancev DeSUS. V slednji stranki se po za zdaj veljavnih stališčih organov zavzemajo za preoblikovanje meja volilnih okrajev. Novoizvoljeni organi stranke so včeraj odprli razpravo o tem in spodbudili terenske organizacije, da se opredelijo. Zatem se bodo odločili o nadaljnjem ravnanju.

Usklajevanja o spremembah volilne zakonodaje, ki so potrebne po odločitvi ustavnega sodišča, je koordiniral predsednik republike Borut Pahor. Na to temo se je lani pri njem zvrstilo več krogov pogajanj s pogajalci parlamentarnih strank. Strokovno podporo in pripravo zakonskih sprememb pa je prevzelo ministrstvo za javno upravo.

Na mizi so imeli dva predloga, s katerima bi sledili odločbi sodišča. Večina strank se je zavzela za novelo zakona o volitvah v DZ, s katero bi ukinili volilne okraje in uvedli relativni prednostni glas ter s tem po njihovem mnenju zagotovili večji vpliv volivcev na izbiro poslancev. Druga rešitev pa predvideva spremembo meja volilnih okrajev.

Za slednje je sicer potrebna manjša, le navadna večina glasov poslancev, vendar nekateri menijo, da bodo to še težje dosegli kot potrebnih 60 glasov za ukinitev volilnih okrajev. Minister za javno upravo Rudi Medved, ki po padcu vlade Marjana Šarca opravlja tekoče posle, je že večkrat dejal, da je velik optimist, da bodo ustavno večino za ukinitev volilnih okrajev uspeli zbrati.

Če predlog v parlamentarnem postopku ne bi dobil ustrezne podpore, je pričakovati, da bodo poslanci poskušali doseči soglasje o spremembah meja volilnih okrajev.

Ustavno sodišče je decembra 2018 ugotovilo, da je člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ki določa meje volilnih okrajev, v neskladju z ustavo. Zakonodajalcu je naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh letih.

V tem tednu se je odprla razprava o ustavnosti morebitnih predčasnih volitev, do katerih lahko pride po padcu Šarčeve vlade. A morebitnih predčasnih volitev po mnenju ustavnega pravnika Cirila Ribičiča ne bi mogel nihče izpodbijati. Kot je pojasnil, namreč še ni potekel rok, ki ga je ustavno sodišče zakonodajalcu določilo za uskladitev zakonodaje z ustavo.