Kot je opozoril minister, ima uporaba krvi, krvnih pripravkov in zdravil iz krvi kljub silovitemu tehnološkemu napredku tudi v medicini še vedno nezamenljivo mesto. Ob tem pa je dodal, da je kri živo tekoče tkivo s številnimi funkcijami, ki poleg tega vsebuje tudi genetski zapis vsakega posameznika in naroda kot celote. Zato v razvitih državah na kri gledajo kot na nacionalno dobrino.
Tega se po besedah ministra Jereba dobro zavedamo tudi pri nas, zato to področje urejamo tudi na zakonski ravni. Kmalu naj bi dobili nov, sodoben zakon o preskrbi s krvjo, s katerim bomo, tako minister Jereb, uredili oskrbo s krvjo na strokovno in organizacijsko sodobni in mednarodno primerljivi ravni. Urejena področja zbiranja, predelave, razdeljevanja in uporabe krvi, krvnih pripravkov in zdravil iz krvi bodo posvečena načelu nacionalne samozadostnosti in samooskrbe ter sistemsko zagotovljeni varnosti in racionalnosti pri preskrbi s krvjo. Vsega tega pa po ministrovem mnenju ne bi mogli udejanjiti v tolikšni meri brez tradicionalno pozitivnega odnosa Slovencev do krvodajalstva. Krvodajalci predstavljajo približno pet odstotkov prebivalcev Slovenije in so nenadomestljiv vir v verigi preskrbe s krvjo v državi.
Ob koncu je minister Jereb opozoril še na dejstvo, da je odgovornost za varno kri stvar vseh in ne zgolj države, saj k zdravi krvi prispeva zdrav življenjski slog, zdrava prehrana, primerna preventiva in zgodnje odkrivanje in zdravljenje obolenj.