Poslanici sta na slovenske državljane naslovila še vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere in veleposlanik Španije, trenutno predsedujoče EU, Luis Felipe Fernandez de la Pena.
Vodja diplomacije Dimitrij Rupel je čestitke naslovil na državljane članic in kandidatk za članstvo v Evropski uniji, pri tem pa slednjim, torej tudi Slovencem, zaželel, da bi čim prej sklenili vse postopke, potrebne za pridobitev polnopravnega članstva. Minister je pri tem izpostavil, da članstvo v EU pomeni veliko obveznosti in odgovornosti. Ob gospodarskem uspehu, je dejal minister, "pričakujemo tudi pravičnost in enakopravnost, upoštevanje nacionalnih odlik in kulturnih razlik". "Zavedamo se izzivov in ovir, vendar širitve ni več moč odlagati. Naj živi razširjena Evropska unija," je poslanico ob 9. maju sklenil vodja diplomacije.
Da članstvo Slovenije v gospodarsko uspešni in varni ter politično stabilni Uniji postaja realnost ter da se bliža čas trenutka odločitve, ko se bodo čez leto dni državljani o vstopu v EU verjetno odločali na referendumu, je v svoji poslanici spomnil minister za evropske zadeve Janez Potočnik ter izpostavil, da se Slovenci o uspešnosti tega trenutka in s tem o svoji prihodnosti odločajo že zdaj; pa ne le na pristopnih pogajanjih o odstotkih pridobljenih ali izgubljenih finančnih sredstev, temveč predvsem s pripravo države na dolgoročne izzive, ki jih ponuja prihodnji odprti trg. In to mora ostati osnovni cilj, je prepričan Potočnik.
Vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere je v svoji poslanici izpostavil, da je treba zdaj, ko se pristopna pogajanja končujejo, vložiti dodatna prizadevanja za sodelovanje širše javnosti pri pisanju novega poglavja slovenske zgodovine, sicer pa izpostavil enkratno priložnost Slovenije, da sooblikuje novo evropsko identiteto, ki jo prinaša širitev. Da EU ni obljubljena dežela, je pa dežela priložnosti, ki bo Slovencem omogočila, da dodatno razvijejo svoje potenciale, je poudaril španski veleposlanik. Članstvo v EU je začetek nove zgodbe in v njej bodo Slovenci z ostalimi Evropejci gradili skupno in lepšo Evropo - "Slovenke in Slovenci, pričakujemo vas", je sklenil de la Pena.
Poslanica premiera Drnovška
Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je v poslanici ob 9. maju, dnevu Evrope, izpostavil, da, tako kot Evropa, tudi Slovenija nima druge pozitivne demokratične alternative od združevanja, če želi prispevati k miru in sodelovanju ter zagotoviti lastni razvoj. Boljšega razvojnega izhoda od članstva v EU in zvezi NATO Slovenija nima, je zapisal premier. Predsednik vlade je tudi izpostavil, da morajo pot pridruževanja Slovenci prehoditi samozavestno in z občutkom za lastne vrednote, ki so povezane z nacionalno identiteto ter z delujočo socialno državo, ki v sozvočju s tržnim gospodarstvom in v demokratičnih pogojih omogoča človeka dostojno življenje.
Predsednik vlade je tudi spomnil, da Slovenci skupaj z Evropo 9. maj praznujejo hkrati kot dan Evrope in dan zmage nad fašizmom ter nacizmom. K tej zmagi so Slovenci dali svoj zgodovinski prispevek in zato imajo zgodovinsko, moralno in politično pravico, da soodločajo o usodi Evrope. Ta naj bo Evropa skupnosti, ki jo urejajo načela enakopravnosti velikih in majhnih, miroljubnega sodelovanja na temelju enakih pravic in v duhu medsebojnega spoštovanja, spoštovanja človekovih pravic in svoboščin, demokracije, vladavine prava, tržnega gospodarstva in socialne pravičnosti, je zapisal premier. "Čas je, da znova odločno povemo, da hočemo v mednarodne gospodarske, politične in obrambne povezave," se je zavzel premier, ob poudarku, da imajo do tega Slovenci zgodovinsko in moralno pravico pa spomnil tudi na odgovornost, "da storijo skupaj z drugimi vse za Evropo miru, svobode in blaginje".
EU praznuje začetek svojega nastajanja
9. maja 1950 se je tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman v kontekstu sprave in zagotavljanja trajnega miru v povojni Evropi zavzel za organizirano interesno povezovanje evropskih držav. V Schumanovi deklaraciji Evropa vidi začetek integracijskega procesa, ki je pripeljal do današnje EU. Schuman je na pobudo Jeana Monneta, tedaj vodje francoske komisije za gospodarsko okrevanje, predlagal, naj Francija in Nemčija ter ostale zainteresirane evropske države okrepijo sodelovanje na področju premoga in jekla ter za koordinacijo sodelovanja ustanovijo skupno telo. Schumanov načrt je bil uresničen leto dni kasneje, ko je bila ustanovljena Evropska skupnost za premog in jeklo (ESCS), predhodnica današnje EU.
Poleg Francije in Nemčije so ustanovno Pariško pogodbo 18. aprila 1951 podpisale še štiri evropske države: Belgija, Italija, Luksemburg in Nizozemska. Unija se je do danes s prvotne šesterice v štirih valih širitve ali petih, če za širitev štejemo združitev obeh Nemčij, razširila na 15 držav (poleg ustanovne šesterice so se vanjo vključile še Irska, Velika Britanija, Danska, Grčija, Portugalska, Španija, Avstrija, Švedska in Finska), nadaljnje širitve pa gre pričakovati v naslednjih letih. V proces vključevanja v EU je trenutno vpetih kar 13 držav, od tega se jih dvanajst pogaja o članstvu, po ocenah EU pa bi se v naslednjem širitvenem valu, ki je ciljno zastavljen za leto 2004, v EU utegnilo vključiti do deset držav, med njimi tudi Slovenija.
Ruski veleposlanik položil venec na murskosoboški Spomenik zmage
Tudi letos je ob dnevu zmage ruski veleposlanik Tigran Karahanov pri spomeniku zmage v Murski Soboti položil venec v spomin na borce Rdeče armade in partizane, padle v sklepnih operacijah osvobajanja Prekmurja in pri vzpostavljanju novih oblasti v začetku aprila 1945. "Junaška dejanja naših prednikov živijo tudi zdaj v srcih naših narodov in prav uspešno sodelovanje med Slovenijo in Rusijo najbolje potrjuje, da njihove žrtve niso bile zaman," je med drugim dejal Karahanov.
Udeležil se je tudi komemoracije na soboškem pokopališču, kjer so pokopani rdečearmejci, pred tem pa je položil venec na pokopališču v Mariboru. V nagovoru se je zahvalil Sobočanom, ker hranijo spomin na dede in očete, ki so v skupnem krvavem boju pred 57 leti vpisali eno od pomembnejših strani v zgodovini druge svetovne vojne. Prekmurje je bilo prva osvobojena slovenska pokrajina, v poldrugi mesec trajajoči fronti ob Muri je v boju z Nemci ali ob premagovanju reke padlo ali utonilo okoli 800 ruskih vojakov, na spomeniku na soboškem pokopališču pa je zapisanih 516 znanih imen in priimkov padlih rdečearmejcev.
Pred spomenikom zmage v Murski Soboti, ki so ga odkrili 12. avgusta 1945 in je delo ruskega arhitekta Jurija Arončika, so vence položili tudi predstavniki Zveze združenj borcev, občine Murska Sobota in Društva slovensko-ruskega prijateljstva.
