Poslanka Meira Hot z novo pobudo bije boj za zaščito živali

Kot je v pobudi zapisala poslanka, je ne glede na vse dosedanje ukrepanje na tem področju in kljub spremembi Stvarnopravnega zakonika marca leta 2020, po katerem so na novo živali opredelili kot čuteča živa bitja, na področju zaščite in dobrobiti živali narejenega premalo. "Dejstvo je, da če kot država ne bomo sposobni zaščititi živali, ne bomo sposobni zaščititi niti ljudi. Potrebno se je zavedati, da ima skrb za dobrobit živali svojo podlago tudi v Ustavi Republike Slovenije. Varstvo živali je torej ustavnopravno varovana kategorija, saj ima svoj temelj v določbi 72. člena Ustave Republike Slovenije, ki se nanaša na zdravo življenjsko okolje. Četrti odstavek te določbe namreč določa, da varstvo pred mučenjem živali ureja zakon," navaja poslanka in dodaja, da je že ustavodajalec prepoznal dobrobit živali kot tako pomembno materijo, saj jo je zapisal tudi v Ustavo. 

Hotova opozarja, da bi sankcije morale imeti odvračalno naravo, saj bi se storilec s kaznijo namreč moral zavedati, da je bilo njegovo dejanje nedopustno. "Menimo, da se z nizkimi kaznimi tega pač ne da doseči. Skrajni čas bi bil, da v Sloveniji oblikujemo take zakonske določbe, v skladu s katerimi bo ustrezno sankcionirano vsakršno zavržno dejanje mučenja in pa tudi zanemarjanja živali, vse z namenom, da se posameznike odvrne od takih dejanj," navaja v pobudi.

Zato predlaga nujne sistemske spremembe, tako Zakona o zaščiti živali kot tudi kazenske, prekrškovne zakonodaje in Zakona o inšpekciji. "Na terenu imamo več društev za zaščito živali, ki delajo dobro, vendar žal nimajo vzvodov za ukrepanje. Njihove roke so zvezane, nimajo pristojnosti za ukrepanje, ne morejo recimo odvzeti živali ali opraviti nadzora. Žal pa tudi stanje zanemarjenih in zapuščenih živali na terenu kaže, da zadeve ne delujejo, kot je treba. Znani so primeri zanemarjenih krav, ki so bile tako shirane, da so jedle celo plastiko. Od prvega klica krajanov do ukrepanja inšpekcije, konkretno do odvzema zanemarjenih živali, je minilo celo več let. Poginula krava je v hlevu ležala tri tedne, preden so jo pristojne službe odpeljale. Zato žal ne sprejemam argumentov pristojnih  inšpekcij, da zadeve delujejo in postopki tečejo, kot je treba."

Poslanka opozarja na nedopustno dogajanje, ko inšpekcije ugotovijo nepravilnosti in kršiteljem naložijo popravljalne ukrepe, ti ukrepe enkrat upoštevajo, potem pa naprej nadaljujejo s kršitvami, inšpekcije pa pri njih spet po več let ne opravijo nobenega nadzora. Takšnih primerov je po besedah društev za zaščito živali veliko. "Prepričana sem, da bi inšpekcije morale redno spremljati kršitelje, večkrat pri njih opraviti nenapovedane nadzore in ob ponovnih kršitvah nemudoma ukrepati in odvzeti živali. Tako pa celotne vasi več let vedo, kdo so kršitelji, vedo, da za živali ni poskrbljeno, a živali še kar ostajajo v njihovi lasti in posesti," opozarja poslanka. 

Ena od možnosti uvedba 'živalske policije'

Hotova po vzoru nekaterih drugih držav, recimo Severne Amerike, ministrstvu predlaga, da bi lahko razmislili tudi o uvedbi posebnega organa, t. i. živalske policije, ki bi se lahko organizirala v okviru društev s strokovno usposobljenimi ljudmi, ki bi v okviru javnih pooblastil in javnega financiranja lahko izvajala naloge živalske policije.

Kam z odvzetimi rejnimi živalmi?

Hotova med drugim opozarja še, da Slovenija nujno potrebuje zavetišče za večje, rejne živali, na kar nenehno opozarjajo tudi društva za zaščito živali. V teh zavetiščih bi inšpektorji imeli možnosti namestiti odvzete rejne živali. Kot opozarja, ima društvo za zaščito konj samo dva centra, enega v Orovi vasi in enega v Cerkljah na Gorenjskem, oba centra se financirata sama, brez pomoči lokalne skupnosti in države. 

Del finančnih bremen za zaščito živali naj nujno prevzame država

Poslanka se v pobudi ministrstvu dotika tudi financiranja društev. Kot opozarja, se društva velikokrat financirajo zgolj iz prostovoljnih prispevkov dobrih ljudi, donacij in članarin, kar pa seveda ne zadostuje za potrebe vseh nameščenih živali. Naloge, ki jih opravljajo zavetišča, torej namestitev in oskrba zapuščenih živali, pa so v skladu z zakonodajo naloge izvirne pristojnosti občin, torej se financirajo iz občinskih proračunov. "V predlogu Zakona o zaščiti živali, ki sem ga pripravila v prejšnjem mandatu, sem zato predlagala, da se financiranje razširi tudi na državo. Za stabilno financiranje t. i. hleva za odvzete rejne živali in zaradi prepovedi evtanazije zdravih živali v zavetiščih je nujno in prav, da svoj del financiranja zanemarjenih živali prispeva tudi država," še opozarja poslanka.