Preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je prvi korak k njegovi ukinitvi, je dejal premier Robert Golob. Iz zasebnih zavarovalnic so to zavarovanje prenesli na državno zavarovalnici. "To smo naredili z jasnim namenom, da zmanjšamo obremenitve, ne da jih povečujemo," je dejal. Prvi ukrep je bil zamrznitev cen, ko je junija ena od zavarovalnic napovedala dvig. "Od junija naprej vse državljanke in državljani varčujejo zato, ker je ta vlada sprejela zamrznitev cen dopolnilnega zavarovanja," je dejal.
Cena zavarovanja bo ostala enaka tudi v letu 2024, zagotavlja zakon, ki je bil sprejet v parlamentu, v proračunu, ki je trenutno v obravnavi v DZ, pa so zagotovljena sredstva, za pokrivanje primanjkljaja v zdravstveni blagajni, je zagotovil Golob. "Zakaj danes zdravstvena blagajna iz tega dela medijsko zgodbo, zakaj straši ljudi, da bo treba dvigniti to ceno s 1. januarjem prihodnje leto, je znano samo njim," je navedel.
Da se je s preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni prispevek "zgodila velika prevara državljank in državljanov", saj da bodo ljudje zaradi tega "plačevali več zato, da bodo dobili manj", je premierju očital vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj. Vprašal ga je tudi o tem, kaj meni o predlogu novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je v zakonodajni postopek vložila NSi, "s katerim bi vam radi pomagali, da se rešijo najprej čakalne vrste, potem pa se sistemsko uredijo te zadeve". "V NSi ne verjamemo, da je državno zdravstvo lahko odgovor na potrebe sodobnega državljana ali državljanke v tem svetu," je dejal.
"Mi v to verjamemo," je dejal Golob. Slovenija ima po njegovem mnenju dober javni zdravstveni sistem v primerjavi z drugimi državami, a je javnozdravstveni sistem po epidemiji covida-19 v krizi po celi Evropi. "Ampak zato ga mi ne bomo demontirali in zato ne bomo prisluhnili teoriji, da je edina pot naprej v tem, da javni sistem ošibimo, in ne bomo podpirali rešitev, ki na tem temeljijo," je poudaril.
ZZZS: Nismo predlagali povišanja fiksnega obveznega prispevka
Skupščina ZZZS se je na četrtkovi seji seznanila s finančno projekcijo poslovanja v obdobju od leta 2023 do 2025. Samo zaradi preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni prispevek, ki ga bodo državljani s prihodnjim letom plačevali zdravstveni blagajni, na ZZZS za leto 2024 napovedujejo primanjkljaj v višini 140 milijonov evrov. Generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar ocenjuje, da trenutna višina premij 35 evrov za obvezni zdravstveni prispevek prenizka glede na medicinsko inflacijo in bi se morala povečati vsaj za 10 evrov.
Dodatno pa so z ZZZS danes sporočili, da zavod ni predlagal povišanja fiksnega obveznega zdravstvenega prispevka, ki se bo na podlagi zakona uveljavil 1. januarja 2024 v višini 35 evrov za celotno leto 2024. "V zvezi s tem ne potekajo nobene aktivnosti za povišanje tega prispevka ne na ravni ZZZS ne na ravni zdravstvene politike," so zapisali.
Pojasnili so, da je skupščina ZZZS prejšnji teden na seji izpostavila, da projekcija finančnega poslovanja ZZZS izkazuje uravnoteženo poslovanje v letu 2024 tudi na osnovi transferja iz državnega proračuna v višini do 420 milijonov evrov. "Vendar pa slednji po trenutnih ocenah ne bo zadostoval za uravnoteženo poslovanje in da bo zato treba transfer iz državnega proračuna bodisi povišati ali pa sprejeti druge zakonske ukrepe na ravni vlade in državnega zbora," so dodali.
ZZZS je letos prejel skupno 372 milijonov evrov transfernih prihodkov iz državnega proračuna. V letu 2024 pa bo na finančno poslovanje dodatno negativno vplivala ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, zaradi katerega se izkazuje primanjkljaj prihodkov nad odhodki v višini 136 milijonov evrov, za kritje tega pa je predviden enkraten transfer iz državnega proračuna.
Napovedujejo, da bodo na finančno poslovanje v letu 2024 negativno vplivali tudi učinki dvigov plač v zdravstvu, ki v letu 2023 še niso bili izkazani na celoletni ravni, pa tudi učinki vladne uredbe 2024 ter drugi razlogi, ki povzročajo medicinsko inflacijo, kot so rast potreb po zdravstvenih storitvah zaradi starajočega se prebivalstva ter uvajanje novih dražjih zdravil in novih zdravstvenih tehnologij.
KOMENTARJI (700)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.