'Lahko bi bili v državi davki nižji in sociale manj, mi dajemo prednost ljudem'

Kapica pri ceni doma za starejše je namreč postavljena prav v višini zagotovljene pokojnine za 40 let delovne dobe v znesku 781 evrov, je pojasnil v odgovoru na poslansko vprašanje Alenke Helbl iz SDS.

S 1. julijem se je po njegovem pojasnilu začel pobirati prispevek za dolgotrajno oskrbo. Ta se v enem delu že izvaja, v preostalem delu pa se bo izvajala postopoma skozi mesece in bo do konca leta v celoti zaživela, je napovedal.

Dolgotrajna oskrba na domu po njegovem opozorilu pa že postaja realnost. V naslednjih tednih bodo pripravljene odločbe, tisti, ki potrebujejo pomoč drugega, pa bodo prejeli dolgotrajno oskrbo na domu. Do zdaj so morali svojci osebe s potrebo po pomoči drugega plačevati tudi 2000 evrov ali več za ljudi, ki so nudili pomoč na črno. V skladu z zakonom o dolgotrajni oskrbi pa bo oskrba na domu brezplačna, je spomnil.

Ureditev dolgotrajne oskrbe in njeno financiranje je po njegovih besedah nujno. "Vsakemu od nas se namreč lahko zgodi, da bo na stara leta primoran iskati pomoč pri vsakodnevnem življenju, pri soočanju s tegobami v starosti," je opomnil. Po njegovih besedah je to nekaj, kar je v časih starajoče družbe "naša civilizacijska dolžnost do naših mam, očetov, babic in dedkov". "To je nekaj, kar mi, ki smo še v cvetu ustvarjanja, prispevamo za to, da oni z dostojanstvom lahko preživljajo svojo jesen," je izpostavil.

Poslanka SDS je opomnila, da bi se dolgotrajna oskrba na domu glede na zakon morala začeti izvajati 1. julija, a je pravica ostala le na papirju. Spomnila je, da Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije zahteva odstop ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca. V SDS se z zbornico strinja, je povedala. Hkrati je zahtevala razpravo o premierjevem odgovoru na njeno vprašanje.

Janez Cigler Kralj iz NSi je na današnji seji DZ vladi očital, da vlada z odloki, odredbami in pravilniki, čeprav v njenem času ni bilo nobene epidemije. Poleg tega vse bolj obremenjuje gospodarstvo in ljudi, saj bo v naslednjih petih letih uvedla za 7,5 milijarde evrov novih dajatev. "Ste vlada višjih davkov, novih omejitev, birokratskih ovir in prepovedi," je dejal Golobu in ga vprašal, kam gre ves na novo pobrani denar.

Epidemije resda v času te vlade ni bilo, je pa bila Slovenija izpostavljena drugim zunanjim okoliščinam, mu je odgovoril Golob. Omenil je naravne nesreče, vojno v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu ter zaostrene razmere v zunanji politiki. "Kljub kljub temu smo uspeli gospodarstvo ohraniti v zavidljivi kondiciji," je dejal in spomnil, da so bili dobički gospodarstva v Sloveniji v letih 2023 in 2024 rekordni.

Vlada se po njegovih besedah zaveda, da socialne blaginje ne more biti brez delujočega gospodarstva. "Ponosen sem, da nam je uspelo najti ravnotežje med tem, kaj je javna storitev, sociala, zdravstvo in šolstvo, in med tem, da imamo državo, ki jo tuji gospodarstveniki prepoznavajo kot uspešno in se odločajo za milijardne naložbe. Nekateri se temu smejijo, jaz pa se veselim z zaposlenimi in lokalnim prebivalstvom," je dejal Golob.

"Lahko bi bili v državi davki še nižji in sociale manj. Če ima opozicija program, da bi jemali ljudem in dajali kapitalu, je to legitimno," je dejal. A njegova vlada daje prednost ljudem, ker je to država, v kateri si želi živeti: "Država, v kateri bodo nekateri bogati lastniki, ki danes mogoče izsiljujejo državo za višje cene, imeli za pet metrov daljšo jahto, ni moja, in verjamem, da tudi ne država Slovenk in Slovencev."

"Davki niso namenjeni polnjenju nekega imaginarnega proračuna, namenjeni so temu, da lahko vsak od nas, ne glede na to, v kateri družini se je rodil, dobi kakovostno šolanje, da pride do kakovostne zdravstvene oskrbe in da se lahko dostojno stara." Pri tem je omenil prispevek za dolgotrajno oskrbo in obvezni zdravstveni prispevek. "Namesto, da smo plačevali 35 evrov neto, kar bi bilo danes verjetno 55 evrov neto ali več, plačujemo 37 evrov bruto," je pojasnil.

"Glavna pridobitev ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in preoblikovanja v obvezno je bila ta, da kar naenkrat ni več zasebnega pohlepa po dobičkih zasebnih zavarovalnic, ki bi napihovale cene. Koristi za ljudi pri prejšnji ureditvi ni bilo. Danes, po dveh letih, pa imajo ljudje bistveno cenejši prispevek za točno isto storitev," je povedal premier in dodal, da časov požrešnosti zasebnega kapitala na tem področju ni več.

Poslanka Svobode Mirjam Bon Klanjšček je predsednika vlade Roberta Goloba vprašala, kakšne učinke pričakuje od zakonskih sprememb na področju znanja in bistveno višjega vlaganja v znanost v zdajšnjem mandatu.

Vprašala ga je tudi, kateri so naslednji koraki pri gradnji tako imenovane verige ustvarjanja znanja od najmlajših do prenosa v najbolj napredne gospodarske panoge. Poudarila je, da so v Svobodi za družbo znanja, "saj je to edina pot do države blagostanja".

Golob je v odgovoru dejal, da so v tem mandatu sredstva za področje znanja, vse od osnovne šole do inovacij, podvojili. Poleg tega sprejemajo vrsto zakonov, kot sta zakon o visokem šolstvu in zakon o osnovni šoli.

Spomnil je tudi, da so sprejeli novi plačni sistem, ki je na področju šolstva pomembno izboljšal višino plač in drugih prejemkov zaposlenih. Ta korak je po njegovih besedah odraz spoštovanja do znanja.

Gradijo tudi nove fakultete, med drugim na Primorskem, želi pa si, da kmalu tudi v Novem mestu. Kot je dejal Golob, so "fakultete neposreden dokaz, da je znanje v Sloveniji cenjeno in zaželeno".

Spomnil je še, da se je Slovenija letos vključila v Evropsko vesoljsko agencijo (Esa) in Evropsko organizacijo za jedrske raziskave (Cern).

Poslance skladno z dnevnim redom zadnjega dne seje čaka tudi obravnava še nekaj zakonskih predlogov. Med njimi je med drugim predlog podnebnega zakona, ki bi Sloveniji omogočal sistematično in usklajeno izvajanje podnebnih politik ter črpanje skoraj dveh milijard evrov evropskih sredstev v sedmih letih za zmanjševanje uvozne odvisnosti od fosilnih goriv, zmanjševanje energetske in mobilnostne revščine ter za krepitev odpornosti na podnebne spremembe.