Stališča poslanskih skupin na izredni seji DZ so pokazala različne poglede strank na razmere v državi in potrebo po predčasnih volitvah. Razpravo na to temo so zahtevali v opozicijskih LMŠ, SD, SAB, Levici in NeP, v katerih tudi ocenjujejo, da je za zaskrbljujoče stanje v državi kriva vlada, ki mora odstopiti. V koaliciji vse očitke zavračajo.
V Levici vladi med drugim očitajo sistematično ustvarjanje izrednih razmer od prvega dneva mandata. Kot je v predstavitvi stališča poslanske skupine izpostavila Nataša Sukič, vlada odloke večinoma sprejema na večernih dopisnih sejah, ko je le malo možnosti za razpravo, ter ustvarja razmere, ki so v popolnem nasprotju z načeli in usmeritvami pravnega sistema. Prav tako ji očitajo "oholo enačenje strankarskih interesov z interesi države".
"Svoboda izražanja javnega mnenja je, da lahko vsak pove, kaj misli. Lahko je polemično, lahko je provokativno, ampak na način, ki ne posega in ne ogroža pravice soljudi," je izpostavil Branko Grims iz SDS. Ob tem je poudaril, da je vsako spodbujanje nasilja nedopustno, pa naj bo utemeljeno na politiki ali na kateri drugi osebni okoliščini. "Nobena stvar, ki je osnovana na sovraštvu in izključevanju, nima dobrih posledic in jih ne more imeti," je dejal in dodal, da je koalicija KUL edina prava koalicija sovraštva v Sloveniji.
Poslanec NSi Blaž Pavlin je ugotavljal, da je Slovenijo epidemija še bolj razdvojila, naraslo je tudi nezaupanje do strokovnjakov. Po njegovi oceni je to odgovornost tudi politike, tako vlade kot opozicije. V NSi se zavedajo, da bi lahko vlada kakšno stvar bolje skomunicirala, kakšen ukrep bi bil lahko bolj premišljen. "Predvsem pa bi morali umiriti ton javne razprave in razelektriti toksično ozračje v slovenskem političnem prostoru," je dejal. Ob tem je bil kritičen do opozicije, ki po njegovih besedah ves čas deluje po načelu "kolikor slabše za vlado, toliko bolje za nas".
Tudi Jani Ivanuša iz SNS je menil, da se ravno predlagatelji današnje seje vseskozi trudijo rušiti ravnovesje v državi in umetno ustvarjati izredne razmere. Izpostavil je tudi, da so protesti tudi v več drugi evropskih državah, ki se zaradi slabšanja epidemioloških razmer ponovno zapirajo, a tam nihče ni problematiziral uporabe solzica in gumijevke. Če bi bila policija res tako nasilna, kot ji očitajo v opoziciji, ne bi bilo več ranjenih policistov, kot pa je bilo ranjenih protestnikov.
Do članov prejšnje vlade je bila kritična tudi Mojca Žnidarič iz SMC. "Izredne razmere ste ustvarili tisti, ki ste v začetku lanskega leta, ko nam je grozila ena hujših epidemij zadnjega časa, odstopili," jim je očitala. Izpostavila je tudi zakonodajno-pravno nesmiselnost predlaganih priporočil, o katerih danes sicer ne bodo glasovali, saj so jih zavrnili že člani matičnega odbora DZ za notranje zadeve. Predlagatelji izredne seje DZ so med drugim namreč predlagali odstop vlade in razrešitev notranjega ministra Aleša Hojsa.
Nasprotno pa menijo v SAB, kjer ocenjujejo, da Slovenija predčasne volitve "krvavo potrebuje". Po besedah poslanca SAB Andreja Rajha se vlada požvižga na hierarhijo pravnih aktov in temeljna ustavna načela. Posledično zaupanje v vlado pada, kar, kot pravi Rajh, ne dokazujejo zgolj vedno bolj pogosti protesti, temveč tudi rezultati javnomnenjskih raziskav.
Vodja poslanske skupine NeP Janja Sluga vladi očita politizacijo policije, ki, kot je poudarila, ni strankarski organ vlade. "Zato notranji minister s svojimi politično nastavljenimi sodelavci z ministrstva ali pa kabineta predsednika vlade in poslanci, vaši seveda, nimajo kaj početi v operativnih štabih policije," je dejala. Po njeni oceni ministrova čestitka policiji za prekomerno uporabo nasilja ni nič drugega kot dodajanje zagona spirali nasilja.
Razmer v policiji se je dotaknila tudi poslanka LMŠ Jerce Korče. Kot je dejala, se zavedajo, kako pomembno je, da ljudje zaupajo policiji. "Vemo tudi to, da je marsikateremu policistu bilo težko ob dejstvu, da je moral na ukaz nad ljudi s silo. Še več, v LMŠ se zavedamo, da bo po mandatu te vlade nujno storiti vse, da se policiji ponovno vrne ugled ter da se organom pregona zagotovi pogoje za preiskovanje vseh dejanj te vlade," je dejala.
Poslanka SD Meira Hot pa je ugotavljala, da je vladi v pičlih dveh letih uspelo porušiti temelje demokratične in pravne države ter Slovenijo postaviti ob bok državam, kot sta Poljska ali pa Madžarska, v katerih se prepovedujejo splavi in kjer oblast posega v svobodo medijev ter neodvisnost sodstva. Ocenila je tudi, da je vlada pod krinko bojevanja proti epidemiji je "storila vrsto škodljivih stvari".
Robert Polnar iz poslanske skupine DeSUS pa je v svoji predstavitvi stališča razmišljal, da če bi bili nosilci oblasti brezgrešne osebe, potem demokracija sploh ne bi bila potrebna. "Vsako dejstvo iz življenja visokih javnih uslužbencev mora biti obravnavano z najstrožjimi merili zaradi moči, ki jim je zaupana in s katero razpolagajo. Za razliko od drugih državljanov so dolžni trpeti neprestano, pa tudi pretirano kritiko. V demokraciji si namreč oblast in moč ne zaslužita zaupanja, ampak nasprotno," je dejal. Ob tem pa je poudaril, stvari niso nikoli enostavne, demokracija pa je zgrajena iz sivih con, protislovij in nepopolnosti.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.