DZ na današnjem izrednem zasedanju razpravlja o predlogu skupine 30 poslancev za razpis naknadnega zakonodajnega o t.i. tehničnem zakonu o izbrisanih. Vladna koalicija z izjemo Slovenske ljudske stranke referendumu nasprotuje, saj bi bila morebitna zavrnitev zakona lahko v nasprotju z ustavo. Po napovedih naj bi poslanci LDS, ZLSD in Desusa izglasovali predlog, da parlament zaprosi ustavno sodišče za presojo, ali je vsebina referendumske ponudbe v skladu z ustavo.
Že včeraj se je na referendumsko pobudo odzvala vlada. Človekove pravice po njenem niso in ne morejo biti predmet referendumskega odločanja. Dokaj burna razprava se je na to temo razvila tudi na parlamentarnem odboru za notranjo politiko. Poslanec SDS Pavle Rupar je povedal: "Vrnil bom slovensko državljanstvo, ker ga ne potrebujem. Izbrišite me iz vseh evidenc, ker bom po novem zakonu lahko potem zahteval popravo krivic."
Razprava se je vrtela predvsem okoli stroškov. Zagovorniki referenduma so omenjali stroške izbrisanih, nasprotniki pa stroške referenduma. Poslanec LDS Jaša Zlobec: "Ta referendum bi samo še za par deset stopinj dvignil vrelišče sovraštva v Sloveniji."
DZ mora odločitev sprejeti v sedmih dneh po vložitvi zahteve
Skladno z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi mora državni zbor o zahtevi odločiti v sedmih dneh po vložitvi zahteve. Če državni zbor meni, da je vsebina zahteve za razpis referenduma v nasprotju z ustavo ali da bi z odložitvijo sprejetja ali uveljavitve zakona ali zaradi zavrnitve zakona lahko nastale protiustavne posledice, pa lahko zahteva, naj o tem odloči ustavno sodišče. Zahtevo lahko državni zbor vloži od prejema zahteve in najkasneje do izteka roka za razpis referenduma.
Državni zbor sicer odločitev, da se referendumsko vprašanje posreduje v presojo ustavnemu sodišču sprejema z navadno večino poslank in poslancev, ustavno sodišče ima nato 15 dni časa, da sprejme odločitev.
