'Trenutno je nemogoče reči, ali kerozin stoji na enem mestu ali odteka'

Po torkovem iztirjenju tovornega vlaka pri Hrastovljah so Slovenske železnice (SŽ) stehtale vse vagone in ocenile, da je iz njih izteklo 10.700 litrov kerozina, je povedal generalni direktor SŽ Dušan Mes. Agencija RS za okolje (Arso) bo zdaj po njegovih besedah ugotovila, koliko ga je v 200 kubikih zemljine, ki so jo odkopali po nesreči."Do konca tedna bodo analizirali snovi in ocenili, koliko kerozina je izhlapelo in koliko ga je vmešanega v zemljini. Obstajajo ocene, da ga je okoli 1000 litrov, a je treba počakati na stroko," je še dejal.

Zemljino so po njegovih besedah že odpeljali na deponijo v Lenart, podjetju Saubermacher. Odložili so jo na deponiji pod streho in ni izpostavljena dežju. Vsi rezultati vzorčenja naj bi bili znani prihodnji teden.

Še vedno obstaja nevarnost, da bi ob morebitnih padavinah lahko prišlo do dodatnega odtekanja kerozina v globine in posledično tudi v podtalnico. "Vedno lahko pride do podtalnice. Količina 10.700 litrov je znatna količina, sprejeti so vsi ukrepi, da voda ne bo dodatno spirala ta kerozin naprej. Vendar glede na tiste ljudi oziroma strokovnjake, ki poznajo, kakšen je teren oziroma kakšna je sestava tal, je nemogoče reči, ali ta kerozin stoji na enem mestu in ne odteka, ali odteka, ali bo to potem voda prala čez leta ... Trenutno je vse uganka," je priznal Mes.

Promet po progi medtem po njegovih besedah teče normalno. Na SŽ danes v dolžini približno 200 metrov po tleh polagajo zaščitno membrano. Če bi v naslednjih dneh voda pronicala skozi tunelsko skalo na tla, se bo na ta način odvajala, je pojasnil.

Dodal je, da iščejo tudi dolgoročno rešitev, kako bi tunel zaščitili na obokih. Progo nameravajo v naslednjih treh tednih zapreti za 48 ur, ko bodo tudi položili nove tire in nadomestili začasne. "Takrat bomo verjetno naredili tudi obok na nek drugačen način, ki bi na tem odseku preprečeval, da pride do iztekanja vode iz skal na tla," je dodal. Problem je po njegovih besedah v tem, da je med vlakom in skalo le nekaj centimetrov prostora, "zato je zadeva zapletena".

Mes se je danes sestal tudi s predstavniki Geološkega zavoda, ki bodo dodatno pregledali geološko-hidrološki profil glede na posnetke georadarja. "Naredili bodo oceno, ali je možno iz teh globin dodatno izčrpati kakršnokoli snov, ki bi bila lahko kerozin ali voda, zmešana s kerozinom. To bo trajalo nekaj dni," je dodal. Pojasnil je, da je bil geološki radar narejen s strani SŽ, interpretacija izvajalca pa je po njegovih besedah "drugačna od gospoda, ki je dal svoj komentar". Edini za to pristojen je po Mesovem mnenju Geološki zavod, ki bo podal oceno.

Arso: Del kerozina ostaja ujet v kraškem podzemlju

Arso je danes na svojih spletnih straneh sporočil, da nadaljuje z izrednim monitoringom izvira Rižane in štirih vodnjakov, ki se nahajajo v bližini lokacije železniške nesreče. Na nobenem od merilnih mest ni bilo zaznana prisotnost kerozina, ki očitno ostaja ujet v kraškem podzemlju. Obstaja pa tveganje, da se bo ob prvem močnejšem dežju onesnaženje razširilo do izvira Rižane. Obstaja tudi možnost, da bo kerozin v podzemlju ostal daljše obdobje in se počasi širil v okolico. Zato bodo z monitoringom nadaljevali.

Na podlagi "Poročila o spremljavi odstranjevanja onesnažene zemljine 28.6.2019" Geološkega zavoda Slovenije je sicer Arso Slovenskim železnicam odredil podrobnejša navodila za izvedbo preprečevalnega ukrepa v primeru pronicanja vode v predor.

V času padavin, še zlasti večjih nalivov, je treba predor pregledati in oceniti, ali prihaja do pronicanja vode iz stropa ali stene na razdalji 50 metrov na vsako stran od onesnaženega odseka. V primeru pronicanja vode se mora ta zajeti in odvesti iz predora.

Zagotoviti je treba preglede predora v njegovi celotni dolžini in natančno pregledati, ali se iz sten in stropa predora kjerkoli pojavlja vtok vode. Te preglede je treba izvesti ob prvem naslednjem dežju s količino padavin (> 7 mm/dan) in potem v času vsakega naslednjega naliva, ki je večji od predhodnih. Preglede se mora izvajati do zaključka vseh sanacijskih del.

V primeru, da pride ob nalivih do dotokov vode iz stropa ali sten predora, mora SŽ izvesti točkovne zajeme te vode in jo odpeljati po ceveh od mesta vtoka. Če gre za curljanje vode iz stropa, se pod strop pritrdi žleb, ki preusmeri curek vode v plastični jašek, postavljen ob steni predora. Iz jaška se nato pelje odvodne cevi do izhoda iz predora in se tam vodo odvede v okolje. Ker gre za dotok iz stropa ali stene nad tiri, je to neonesnažena voda in se jo lahko spusti v okolje, vendar izven predora.

Istrski župani: Istri grozi ekološka katastrofa z zamikom

Medtem pa so se trije župani istrskih občin in ankaranska podžupanja sestali z ministrom za okolje in prostor Simonom Zajcem in obravnavali ukrepe za reševanje okoljske grožnje, ki jo je slovenski Istri povzročilo iztirjenja vlaka.

Kot so sporočili iz občine Koper, so se najprej dogovorili, da bodo skupino, ki na ministrstvu sprejema ukrepe za zmanjšanje možnosti, da kerozin pride do vodnega vira, razširili tudi s predstavniki in strokovnjaki občin. Na ta način bodo lokalne skupnosti v vsakem trenutku seznanjene z načrti države, hkrati pa bodo strokovnjaki ministrstva dobili priložnost pravočasno obravnavati tudi predloge, ki jih morda sami ne bi predvideli.

Hkrati so se dogovorili, da že prihodnji teden začnejo z usklajevanji o dokončni določitvi novega vodnega vira za slovensko Istro. "Istrski župani imamo dva predloga za dodatni vodni vir, vendar pa določitev tega vira ni naša naloga. V ustavo Republike Slovenija smo zapisali, da oskrbo prebivalstva s pitno vodo zagotavlja država. Ministrstvo je torej tisto, ki mora predloge preučiti, pripraviti finančno konstrukcijo in sprejeti odločitev," je po sestanku povedal koprski župan Aleš Bržan in dodal: "Pripravljeni smo nuditi vse informacije, ki jih bo ministrstvo v prihodnje potrebovalo, vendar pa smo se danes sešli zato, da rešimo problem, ki je nastal pred enim tednom in še ni rešen. Še vedno smo soočeni z ekološko katastrofo z zamikom, še vedno obstaja verjetnost, da bo že ob prvih padavinah prišlo do onesnaženja našega edinega vodnega vira in ministrstvo mora za to grožnjo najti rešitev."

Novinarjem je pojasnil, kaj se bo zgodilo, če pronicanja kerozina ne bo mogoče ustaviti: "Če bomo izgubili ta vodni vir, bomo celoti odvisni od dobav vode iz obeh sosednjih vodovodov, Istarskega vodovoda Buzet in Kraškega vodovoda Sežana. Količine te vode so omejene in ne bodo zadoščale za potrebe Obale v času poletne sezone, kar pomeni, da bodo v tem primeru nujne redukcije oziroma omejitve dobave vode. Ker bo država dodatni vodni vir lahko zagotovila šele v nekaj letih, je za nas življenjskega pomena, da prepreči onesnaženje tega, ki ga imamo danes. Seveda nam mora biti žal izgubljenega časa, izgubljenih desetletij, ko so bili rešitve že izdelane in sredstva zagotovljena in pravico imamo, da smo ogorčeni, da je država dajala prednost bistveno manj nujnim in celo nepotrebnim projektom, vendar pa nam to sedaj ne pomaga. Dobro pa je, da smo izboljšali komunikacijo in sodelovanje lokalnih skupnosti z ministrstvom in se na podlagi tega sodelovanja nadejamo boljših rezultatov v prihodnosti," je sklenil koprski župan.

Župani so na sestanku dobili tudi zagotovila, da strokovne službe proučujejo poročilo o detekciji kerozina v poroznem kraškem terenu. Na podlagi ugotovitev bodo v naslednjih dneh sprejeli odločitev o nadaljnjih ukrepih, ki predvidevajo poskusno vrtanje in črpanje izlitega kerozina.

Minister Zajc je po sestanku zagotovil, da delajo vse, da bi preprečili onesnaženje vodnega vira, iz katerega se Obala in njeno zaledje oskrbujeta s pitno vodo. "Naš namen je, da čim več kerozina ujamemo, preden pride do vodnega vira oz. da sploh ne pride," je poudaril. Pristojni na terenu še preverjajo, kje bi lahko dodatno ulovili kerozin, preden bi ta prišel do zajetja. Gre za vodnjake, ki so pred samim zajetjem. "Po predvidevanjih Arsa za danes napovedane nevihte najbrž še ne bi povzročile onesnaženja, bolj nas skrbi vikend," je dejal.

V primeru, da bi kerozin dosegel čistilne naprave v Rižanskem vodovodu, bi bila škoda ogromna, saj bi bile naprave uničene. "Do tega ne sme priti in tega ne bomo dopustili; v tem primeru bomo prej ugasnili vodni vir," je pojasnil Bržan.

Zajc je napovedal še, da se bodo župani že prihodnji teden sestali s predstavniki ministrstva, da bi dosegli dogovor o viru, finančni konstrukciji in časovnici. Ministrstvo za okolje bo pomagalo pri kohezijskih sredstvih, pa tudi morebitnih dodatnih sredstvih za vodni vir, ki bi jih lahko zagotovila država.

Bržan: Zaznali prepojenost s kerozinom na globini 20-30 metrov

Bržan je že včeraj na Ministrstvo za okolje in prostor, Arso, Direkcijo za vode, Inšpektorat RS za okolje in prostor in SŽ naslovil dopis, v katerem navaja izsledke poročila o detekciji kerozina v poroznem kraškem terenu.

Kot je zapisal, je "v zemeljskih plasteh v neposredni bližini izlitja zaznati določene količine kerozina, ki so v tankih horizontalnih slojih". S pomočjo zveznih pulznih georadarskih meritev (GPR) so največjo prepojenost s kerozinom zaznali na globini od 20 do 30 metrov, "kjer naj bi se nahajal približno 10 metrov debel sloj zemjine, v profilih GPR 2046 in GPR 2047, medtem ko je v temeljnih tleh železniške proge prisotnost kerozina zanemarljiva."

Bržan je izrazil pričakovanje, da bodo odgovorni nemudoma izdelali podrobna navodila in določili natančne postopke za rešitev nastalega problema. "Ker predstavlja prisotnost kerozina v poroznem kraškem terenu resno grožnjo naravnemu okolju, predvsem pa pomeni veliko nevarnost za onesnaženje edinega vodnega vira, ki napaja več kot 90 tisoč prebivalk in prebivalcev celotnega obalnega območja, pričakujemo, da boste poročilo natančno in z vso resnostjo proučili ter v čim krajšem možnem času izvedli vse aktivnosti, potrebne za zavarovanje in ohranitev vodnega vira ter zagotovitev varne oskrbe s pitno vodo vseh štirih obalnih občin," je zapisal.

Koprski župan je potrdil še, da je prioriteta ohranitev vodnega vira in da to presega vse druge interese. "Treba je storiti vse, da se prepreči, da bi kerozin dosegel podtalnico oziroma izvir reke Rižane," je še poudaril. Ob tem pa se je še enkrat javno zahvalil vsem, ki so sodelovali v intervenciji ob iztirjenju vlaka.

Iztirjenje vlaka pri Hrastovljah in razlitje kerozina je razkrilo ranljivost vodnih virov v Sloveniji. Zaradi izlitja kerozina bi bilo namreč lahko ogroženo vodno zajetje Rižane, iz katerega se Obala in njeno zaledje oskrbujeta s pitno vodo. V Rižanskem vodovodu ves čas analizirajo vzorce vode, dosedanji rezultati pa kažejo, da onesnaženje ni doseglo nobenega od vodnjakov in ne izvira. Na izviru Rižane se meritve izvajajo trikrat dnevno, v štirih vodnjakih v zaledju pa enkrat dnevno.