Svetovni sistem oskrbe s hrano je ključni dejavnik preseganja planetarnih mej, ki zamejujejo varno območje delovanja človeštva, je največji porabnik in onesnaževalec vode, največ prispeva k izgubljanju narave, zmanjševanju biotske raznovrstnosti ter je vir kar tretjine človeško povzročenih emisij toplogrednih plinov, je na današnjem posvetu Oglaševanje na žaru v Ljubljani opozorila vodja projektov Umanotere Renata Karba.
"Brez prehoda v trajnostno pridelavo in potrošnjo hrane ne moremo preprečiti katastrofalnih podnebnih sprememb in ohraniti stabilnih pogojev za življenje na planetu," je poudarila.
Poudarila je tudi, da oskrba s hrano dandanes poglablja zdravstveno krizo in povečuje družbene neenakosti. "V svetu 800 milijonov ljudi trpi zaradi pomanjkanja hrane, medtem pa v gospodarsko razvitih državah, kamor sodi tudi Slovenija, velik del prebivalstva uživa prevelike količine in preveč nezdravo hrano ter velik delež hrane živalskega izvora in visoko procesirane hrane," je dodala.
To po njenih navedbah povzroča nevzdržne družbene stroške. "V Sloveniji nas zdravstvene posledice nezdrave prehrane stanejo vsako leto pet milijard ameriških dolarjev (4,3 milijarde evrov), kar je osem odstotkov bruto domačega proizvoda in poganja naš zdravstveni sistem na rob kolapsa," je povedala.
Ključno vlogo pri preprečevanju tega problema ima po njenih navedbah sprememba prehrane. Preiti bi morali na prehrano, v kateri prevladuje raznolika polnovredna rastlinska hrana, ker v primerjavi s hrano živalskega izvora povzroča veliko manjše emisije toplogrednih plinov in porabo kmetijskih zemljišč in vode ter ima manjši vpliv na zdravje, je dodala.
"Vse sodobne evropske prehranske smernice, vključno s priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje, izpostavljajo zdravstvene koristi povečanega vnosa zelenjave, sadja, stročnic in polnovrednih žit ter zmanjšanja potrošnje mesa," je še dodala Karba.
Oglaševanje ima ključno vlogo pri tem, kakšno hrano kupujemo in jemo, je poudarila. Ob zaostrovanju okoljske krize in porastu s prehrano povezanih bolezni se ji zdi nesprejemljivo, da se še vedno dopušča in celo z javnimi sredstvi podpira oglaševanje hrane, ki dokazano škoduje zdravju ljudi in okolja.
V okviru javne promocije kmetijskih in živilskih proizvodov je letos predvidenih 958.200 evrov sredstev za meso in mleko ter 150.000 evrov za oglaševanje sadja, za zelenjavo pa prav nič, je spomnila.
Tovrstne sistemske spremembe dobivajo zagon tudi na mednarodni ravni, na kar je opozorila tudi mednarodna govornica iz mreže Adfree Cities Nicola Wilks. Osvetlila je vpliv oglaševanja na zdravje, okolje, podnebje, skupnosti in lokalno gospodarstvo ter predstavila konkretne ukrepe in dobre prakse iz evropskih mest, ki škodljivo oglaševanje hrane omejujejo. Večje korporacije z oglaševanjem ustvarjajo umetne potrebe po izdelkih, ki jih ljudje ne potrebujejo, je opozorila.
Podgoršek poudaril zmanjšanje izpustov
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Jože Podgoršek je dejal, da želijo tudi na zbornici spremljati promocijo prehranskih izdelkov. "Strinjamo se, da niso primerni načini oglaševanja škodljive hrane, še posebej, ko govorimo o tako imenovani 'junk hrani', torej tisti hitri hrani, ki temelji predvsem na uvoženi hrani, ki prihaja v slovenski prostor," je poudaril.
Opozoril je, da ko govorimo o promociji hrane slovenskega porekla, tudi mesa in mleka, je pa prav, da imamo v mislih, da je slovensko kmetijstvo drugačno kot na posvetu predstavljeni primeri.
"Mi nimamo tako masovne in koncentrirane pridelave, kot je bilo videti na današnjih predstavitvah. Dejstvo je, da je največji del slovenske živinoreje, tudi kar se tiče pitanja živali, na manjših slovenskih kmetijah. 80 odstotkov kmetij, kjer redijo pitovne živali, ima povprečno manj kot deset glav velike živine, torej govorimo o manjših rejah z bistveno manjšim okoljskim odtisom," je dodal Podgoršek.
Po njegovih navedbah v Sloveniji kmetijstvo prispeva k izpustu toplogrednih plinov zgolj 11 odstotkov, kar dokazuje tudi nedavno objavljeno podnebno poročilo. "Dejstvo je, da je slovensko kmetijstvo naredilo že nekaj zelo velikih korakov k zmanjševanju izpustov. V zadnjih 30 letih smo v kmetijskem sektorju zmanjšali izpuste toplogrednih plinov za skoraj 20 odstotkov, največ v živinoreji, tudi govedoreji," je poudaril.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.