'Posledice pretirane uporabe zaslonov opažamo že pri dojenčkih in malčkih'

"Bojim se, da bomo tako, kot smo na boleč način ter prepozno izvedeli, da je kajenje zdravju izjemno škodljivo, spoznali, da so pametni telefoni, čeprav so koristni in človeku v pomoč, lahko vzrok za zdravju škodljivo zasvojenost in da je nujno, da jih uporabljamo po pameti." Tako so v sklepu Smernic za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih povzeli izjavo pediatra in infektologa Marka Pokorna. Gre za prvi takšen projekt na državni ravni, ki je dobil široko podporo različnih strokovnih organizacij, je na ponedeljkovi novinarski konferenci izpostavila vodja delovne skupine, pediatrinja Mateja Vintar Spreitzer. 

"Dosežen je bil zares širok dogovor med pediatri, šolskimi zdravniki, otroškimi psihiatri, psihologi, delovnimi terapevti, logopedi, medicinskimi sestrami, specialnimi pedagogi in drugimi. Z izjavo podpore je smernice prejšnji teden podprla tudi šolska ministrica Simona Kustec. Prav tako je podporo smernicam napovedal minister za zdravje Janez Poklukar," je povedala Vintar Spreitzerjeva.

Da so Smernice v prvi vrsti namenjene strokovnjakom, ki se pri svojem delu srečujejo z otroki in mladostniki, je uvodoma pojasnil Denis Baš, predsednik Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo. "Želimo si, da bi vsi strokovnjaki delovali usklajeno in enotno ter da bi dvignili raven ozaveščenosti o pomenu časovnih omejitev, ustreznega načina uporabe in kakovosti izbranih vsebin, ki jih otroci in mladostniki spremljajo preko zaslonov," je poudaril.

Kot je še dejal, v praksi opažajo zaskrbljujoč trend, da v njihove ambulante prihaja vse več predšolskih otrok, tudi že dve- in triletniki, pri katerih so vidna pomembna odstopanja v razvoju. "Pri teh otrocih se opazi, da so zelo nemirni, imajo zelo kratkotrajno pozornost, begajo, redkeje vzpostavljajo očesni stik in imajo primanjkljaj na področju komunikacije in socializacije. Večkrat nato ugotovimo, da je bil tak otrok že zelo zgodaj prekomerno izpostavljen zaslonom," je pojasnil Denis Baš.

"Manj je bolje"

Vintar Spreitzerjeva je ob izidu smernic, katerih načelo bi lahko strnili v geslo "Manj je bolje", opozorila, da stroka v zgodnjem obdobju, to je do drugega leta starosti, uporabo zaslonov odsvetuje. Od drugega do petega leta starosti priporoča, da zaslone otrok gleda v navzočnosti staršev. "Izbirajmo kakovostne vsebine in preverimo njihovo primernost za starost na zaupanja vrednem mestu. Veliko vsebin na spletu ni primernih za otroke, večkrat vsebujejo tudi prikrito oglaševanje," je poudarila Vintar Spreitzerjeva.

Kakšni pa so nasveti za starše? "Branje, prosta igra in raziskovanje okolja so ključni za zdrav razvoj. Otrok preko zaslona pridobiva bistveno manj veščin kot pri igri in v živi interakciji z drugimi. To še posebej velja za dojenčke in malčke. Pozornost, ki jo namenimo telefonu namesto otroku, je izgubljena priložnost za stik z otrokom," je izpostavila sogovornica. Dodala je, da večopravilnost škoduje, saj preusmerja našo pozornost proč od otroka.

"Kot predšolsko pediatrinjo me najbolj žalosti, ko vidim, kako močno so zasloni vpeti v vsakdan že najmlajših otrok in dojenčkov," pa je na novinarski konferenci izpostavila pediatrinja Anja Radšel. Po njenih besedah se otroški možgani v zgodnjem obdobju zelo intenzivno razvijajo, postavljajo se temelji njihovega delovanja na intelektualnem, pa tudi na psihosocialnem področju. "Zgled staršev je izjemno pomemben. Ker so zasloni del našega vsakdana, je že pri majhnih otrocih treba pričeti vzgajati zdrav odnos do njihove uporabe," je dejala Radšleva. Starši naj pazijo na lastno uporabo zaslonov, predvsem ko so ob otrocih in še posebej, ko gre za dojenčke in malčke, pa tudi kasneje. "Izogibajo naj se uporabi pametnih naprav med dojenjem, stalnemu preverjanju obvestil, brskanju po družbenih omrežjih in javljanju na nenujne telefonske klice v prisotnosti otrok," je navedla.

Poudarila je, da za zdrav celostni razvoj otroci v odnosu z odraslimi potrebujejo njihovo polno prisotnost, uporaba zaslonov v družbi otrok pa pozornost staršev razprši in poslabša kakovost odnosa med staršem in otrokom. "Naprave z zasloni nikakor niso primerne za tolaženje in preusmerjanje pozornosti otroka v stiski, za preganjanje dolgčasa, za animacijo pri hranjenju ali za nagrajevanje oziroma kaznovanje. Največ, kar kot odrasli lahko naredimo, je, da smo najboljši možni zgled, odložimo zaslone in se skupaj z otroki podamo v njihov resnični svet," je izpostavila.

V vrtcih naj zaslonov ne uporabljajo, v šolah pa le ob prisotnosti učitelja

Specialistka klinične psihologije Mateja Hudoklin je na novinarski konferenci predstavila smernice za uporabo zaslonov v vrtcih in šolah, ki so jih avtorji uskladili s strokovnjaki Zavoda za šolstvo republike Slovenije. "Uporaba zaslonov v vrtcih in skupinskih varstvenih ustanovah ni priporočljiva. Odsvetujemo uporabo zaslonov za didaktične namene v vrtcih, saj otroci preko zaslona ne pridobivajo izkušenj tako dobro kot pri raziskovanju in ustvarjanju v okolju," je dejala.

V šolah pa odsvetujejo uporabo zaslonov med odmori in ob drugih dejavnostih v okviru šole, ki potekajo brez vodstva učitelja. "Odsvetujemo tudi uporabo zaslonov v času podaljšanega bivanja. Uporaba zaslonov pri pouku mora biti osmišljena. Pomembno je, da se v šolah izvaja digitalno in medijsko opismenjevanje, učenje spletne etike in izobraževanje o vrstah spletnih zlorab in načinih pomoči," je še poudarila Hudoklinova.

Kakšne izzive je prinesla epidemija covida-19?

S poukom na daljavo so se pojavili novi izzivi, so nadalje izpostavili govorniki na današnji novinarski konferenci. Hudokolinova tako svetuje, da otroci v teh specifičnih časih ohranijo šolsko in dnevno rutino, ki vključuje pouk, prosto igro, redno telesno aktivnost na prostem, dovolj spanja in zdravo prehrano. Delo pred zasloni, ki se pričakuje od učencev v času pouka na daljavo, naj bo časovno omejeno, v prostem času pa naj bodo otroci in mladostniki čim manj pred zasloni.

Vodja službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani Marija Anderluh pa je izpostavila, da se je čas, ki ga otroci in mladostniki preživljajo pred zasloni, za večino otrok in mladih izjemno podaljšal. "Med šolanjem na daljavo so z uporabo spleta in družbenih omrežij lahko ohranjali vrstniške stike in občutek povezanosti, je pa čas pred zasloni pri mnogih v veliki meri nadomestil čas za telesno aktivnost in druge sproščujoče prostočasne dejavnosti." Po njenih besedah bi za razumevanje dolgoročnega vpliva zaslonov na počutje in celostno zdravje otrok in mladih potrebovali več raziskav. Navedla je, da imajo "predšolski otroci, ki so bili pred zasloni več kot dve uri dnevno, 7,7-krat večjo verjetnost, da kasneje dosežejo kriterije za motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo".  

Številne raziskave so poročale o povezanosti med uporabo zaslonov in krajšim trajanjem oziroma slabšo kakovostjo spanja, manjšo telesno aktivnostjo ter debelostjo. Med mladoletnimi uporabniki zaslonov jih je imelo 74 odstotkov motnje spanja. Kar 18 odstotkov od teh je uporabljalo uspavala. Znani so vplivi tudi na pojav kratkovidnosti in sindroma utrujenih oči, je še povedala Anderluhova.

Kot je opozorila Marija Anderluh, je več tvegane rabe spleta in tveganj za razvoj odvisnosti med otroki z razvojno-nevrološkimi motnjami, kot so otroci z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo in avtizmom. Posebej ranljivi za tvegano uporabo zaslonov so tudi mladostniki z depresivnim razpoloženjem in šibko samopodobo ter tisti, ki so umaknjeni vase, slabše vrstniško vključeni in manj zadovoljni s sabo. Po njenih besedah način, kako mladi uporabljajo splet, veča razlike med njimi. "Nekateri z uporabo spleta pridobivajo nova znanja, širijo svoja obzorja in socialno vpetost, za druge pa raziskave potrjujejo, da zaradi časa, ki ga dnevno preživijo na spletu, kažejo več čustvenih težav zaradi negativnega samovrednotenja, primerjanja z drugimi in izpostavljenosti nerealnim telesnim podobam," je opisala posledice.

Pojasnila je še, da strokovnjaki v smernicah "opozarjamo tudi na nevarnost izpostavljenosti otrok neprimernim vsebinam, med katerimi so nasilje, pornografija, številne oblike spletnega nasilja in pojav digitalnega trženja".  

Opozorila je tudi na znake zasvojenosti, pri katerih je treba poiskati strokovno pomoč. "Glavni znaki pri otrocih in mladostnikih so čustvena reakcija, tudi agresivna, ob onemogočanju aktivnosti za zaslonom, izguba zanimanja za druženje, slabši šolski uspeh, sprememba spalnih navad in izguba zanimanja za aktivnosti, ki so ga prej veselile."

Predstojnik Kliničnega oddelka za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo v Ljubljani Damjan Osredkar je dodal, da je uporaba naprav z zasloni v današnjih časih neizbežna, a je hkrati opozoril na škodljivost uporabe zaslonov pred spanjem, saj ta dokazano slabša kakovost spanja in neugodno vpliva na cirkadiane ritme.

"Na spletu je zelo veliko polresnic, neresnic in popolnih laži"

Maja Vreča, sodelavka projekta Safe.si, pa je poudarila, da so otroci na internetu pogosto izpostavljeni nadlegovanju in nasilju ter zlorabam zasebnosti. "Na internetu lahko objavlja kdor koli in objavi kar koli. Zaradi tega je na spletu zelo veliko polresnic, neresnic in popolnih laži. Ni tehnologije, ki bi lahko otroke obvarovala pred vsem tem." In poudarila: "Ne puščajmo torej majhnih otrok samih pred zasloni, s starejšimi pa se pogovarjajmo o objavah in o spletnih vsebinah. Skupaj se moramo naučiti ločevanja zrnja od plev in otrokom vedno stati ob strani, če naletijo na spletno nasilje."

Vpliv, ki ga ima uporaba zaslonov na razvoj in zdravje otrok ter mladostnikov, ni odvisen le od časa, ki ga preživijo pred zasloni, ampak v veliki meri tudi od vsebine, namena in načina uporabe naprav, pa meni Špela Selak z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). "Porastu problematične uporabe zaslonov smo priča po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Po podatkih raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (2018) so znaki zasvojenosti z videoigrami prisotni pri 10,2 odstotka, znaki problematične uporabe družbenih omrežij pa pri 8,3 odstotka slovenskih mladostnikov, starih 11, 13, 15 in 17 let," je izpostavila.

Psihologinja in svetovalka na Logoutu Špela Reš pa je problematiko zaokrožila s še nekaterimi skrb vzbujajočimi podatki: "Mladostniki, vključeni v naše programe, so v zadnjih 12 mesecih pred zasloni telefona in računalnika v povprečju preživeli med pet in šest ur dnevno izključno za zabavne vsebine. Če temu prištejemo še okoli štiri ure dnevno za šolanje na daljavo, pridemo do devet ali deset ur dnevnega zaslonskega časa. Ob tem sem kot strokovnjakinja za spletno vedenje zaskrbljena. Čas je za smernice, ki bodo v pomoč pri uravnoteženju zaslonskega časa in pri izbiri ustreznih zaslonskih vsebin."