Sodišče je pred nedavnim že izdalo delno sodbo, s katero je upokojenemu brigadirju Antonu Krkoviču priznalo odškodnino za neupravičen zapor v višini 35.000 evrov in obresti od leta 2017 naprej. Gre za nesporni znesek, ki ga je Krkoviču pripravljena za zapor priznati država.
Poleg odškodnine za zapor Krkovič državo toži tudi zaradi načetega zdravja in drugih posledic, ki naj bi mu jih povzročil proces, pri čemer skupno terja 600.000 evrov. Kako je sam proces vplival na Krkovičevo zdravje, bo zdaj, kot rečeno, preverjal sodni izvedenec medicinske stroke, ki ga je postavilo sodišče. Ker pa ta za pripravo izvedenskega mnenja potrebuje nekaj časa, je sodišče naslednji narok preložilo za nedoločen čas.
Na današnji obravnavi je sicer sodišče zaslišalo Krkovičevo osebno zdravnico, a je zaslišanje potekalo za zaprtimi vrati, saj je bilo govora o tožnikovih osebnih podatkih.
Krkovič je danes v sodni spis v vednost vložil tudi zasebno tožbo, s katero kazensko preganja višjega sodnika Milana Štruklja. Za slednjega trdi, da je njegovemu mehaniku po potrditvi pozneje razveljavljene sodbe višjega sodišča na vprašanje, zakaj je obsodil Krkoviča, dejal, da zato, ker je bil taka "komanda z vrha", kar je mehanik potrdil tudi na sodišču.
A Štrukelj zanika, da bi mehaniku dejal kaj takega, kar je povedal tudi za tednik Mladina, ko je dejal: "Tudi če bi me mehanik v resnici vprašal, zakaj sem obsodil Toneta, bi mu lahko odgovoril le na en način: ker je storil očitano kaznivo dejanje."
Zaradi te izjave Krkovič Štruklja toži zaradi neupravičenega očitanja kaznivega dejanja z namenom zaničevanja. Kot je zapisal v zasebni tožbi, je namreč Štrukelj dobro vedel, da so obtožbe zoper Krkoviča v zadevi Patria (in zoper vse ostale obtožene) zastarale, in da nikoli ni bil pravnomočno spoznan za krivega očitanega mu kaznivega dejanja.
KOMENTARJI (143)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.