Segrevanje so po lanskem in letošnjem sušnem in vročem poletju čutili še posebej kmetje, ki so zaradi suše ob večino pridelka. Ocene škoda zaradi katastrofalne suše v letošnjem letu še ni. Za odpravo posledic lanske suše in poplav je vlada zaenkrat zagotovila 1.6 milijarde tolarjev pomoči, ki jih mora med prizadete kmete razdeliti državna komisija za sanacijo škod.
Po mnenju Andreje Sušnik iz Agencije za okolje bo potrebno premisliti o ustrezni strategiji kmetovanja, ki bo olajšala posledice vse pogostejših ekstremnih razmer. Vlada namreč zaenkrat še ni pripravila celovite strategije obvladovanja podnebnih sprememb, čeprav bodo po mnenju strokovnjakov zaradi podnebnih sprememb katastrofalne suše spremljale tudi poplave v jeseni.
"Namakanje je ekonomsko upravičeno le pri vrtninah in intenzivnih nasadih sadnega drevja. Pri večjih površinah, na primer pri koruzi, pa se strošek namakanja ekonomsko ne povrne," pravi dr. Lučka Kajfež Bogataj iz biotehnične fakultete. "Veliko bi dosegli že z uvajanjem drugih rastlin, ki so odpornejše na sušo."
Pri uvajanju namakanja se pojavljajo tudi številni naravovarstveni problemi. Pri izgradnji velikih vodnih zbiralnikov, v katerih bi se zbirala voda od obilnejših jesenskih padavinah, gre po mnenju dr. Dušana Pluta za velike škodljive posege v okolje.
Gozdar dr. Dušan Mlinšek opozarja na vlogo gozdov, ki jo imajo ti pri zadrževanju vode in njihov vpliv na vodni režim: "Potrebujemo velike gozdne površine, ki bodo protiutež novim klimatskim razmeram. Hkrati moramo končati z industrijskim kmetovanjem, ki bo uničilo okolje v Sloveniji."
Glavni krivec za ogrevanje ozračja in z njim povezane podnebne spremembe pa naj bi bili izpusti toplogrednih plinov. "Dodatno hitro segrevanje ozračja zaradi človekove dejavnosti je najbolj problematično, saj se ekosistemi na tako hitre spremembe ne morejo prilagoditi," dodaja Plut.
Novim razmeram bi se morale prilagoditi tudi druge gospodarske dejavnosti, predvsem turizem. Smučarski turizem pod 1500 metri nadmorske višine naj bi zaradi pomanjkanja snega zamenjal poletni turizem z ugodnejšimi temperaturami med najbolj vročimi meseci.