'Posledice varčevanja so lahko pogubne za znanost'

Zaradi gospodarske stiske so posegi na področje znanosti razumljivi, a če so rezi pregloboki in neselektivni, je nekaj narobe, opozarja direktor Instituta Jožef Štefan Jadran Lenarčič. Kot pravi, so posledice varčevanja pri znanosti za Slovenijo lahko pogubne. Tudi Mojca Pajnik iz Mirovnega inštituta meni, da je zadevo treba postaviti drugače.

Lenarčič je ob robu okrogle mize v organizaciji Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) Črni petek slovenske znanosti dejal, da je rešitve za trenutno stanje treba iskati nekje drugje.

"Mislim, da je vsakemu razumniku jasno, da je nekaj narobe, če kmet zaradi nekih drugih težav nima več denarja in začne varčevati na semenih," je poudaril.

Nobelovi nagrajenci poslali odprto pismo

Po njegovih besedah je pobuda ZRC SAZU ta, da bi raziskovalci v Sloveniji podpisali tudi apel poslancem, če se zavedajo, v kaj se spuščajo, ko nadaljujejo z zmanjševanjem sredstev raziskovalni sferi, in "če se zavedajo posledic, ki so lahko za to državo pogubne".

Odprto pismo predsednikom držav oziroma vlad članic EU in predsednikom evropskih institucij so nedavno poslali tudi Nobelovi nagrajenci, v katerem jih pozivajo, naj zaščitijo vlaganje v raziskave. Sprašujejo se, kakšna bo "Evropa prihodnosti", ko bo dogovor o prihodnjem proračunu EU dosežen in razglašen. "Evropa si ne sme privoščiti, da bi izgubila najboljše raziskovalce in učitelje," izpostavljajo.

Kot pravi Lenarčič, to pobudo prek spleta podpisujejo raziskovalci po vsej Evropi, podpisalo pa jo je tudi že prek 400 Slovencev.

'Varčevanje ni edina alternativa'

Pajnikova je med drugim dejala, da varčevanje ni edina alternativa, zato se je temu treba zoperstaviti. "Kolegi iz Nemčije in nekaterih skandinavskih držav mi pravijo, da določene politične elite prepoznavajo, da je ta trenutek ključen za to, da se poveča in ne zmanjša vlaganje v znanost," je povedala.

Po njenih ocenah pa je vloga slovenske politike "sizifovska", saj da "postajajo bolj papeški od papeža ter producirajo shujšane glave ravno na področju znanosti in drugih javnih služb visokega šolstva".

Po mnenju Pajnikove drastično rezanje prinaša pešanje kakovosti na eni strani raziskovanja, na drugi pa pedagoškega procesa na univerzah. Ker bo na področju visokega šolstva treba ta upad nadomestiti, se pojavlja tudi grožnja s šolninami, s čimer se povečujejo neenakosti v družbi, pravi.