Računsko sodišče je revidiralo učinkovitost poslovanja Slovenskih železnice (SŽ) v letih 2013 in 2014 na področju medsebojnega poslovanja družb v skupini ter ga ocenilo kot neučinkovito. SŽ namreč niso vzpostavile ustreznega sistema notranjih kontrol na področju izvajanja medsebojnih poslov z odvisnimi družbami znotraj celotnega poslovnega sistema SŽ, kar se je odražalo v pomanjkljivostih pri delovanju notranjih kontrol, nepravilnostih in v nesmotrnostih pri poslovanju.
Po ugotovitvah sodišča SŽ kot obvladujoča družba ni v celoti zagotovila pogojev za obvladovanje poslovanja vseh odvisnih družb v skupini. Pogodbe o obvladovanju je sklenila le s sedmimi od devetih odvisnih družb, ki so del njene skupine.
Na revizijo računskega sodišča se je odzval tudi generalni direktor SŽ Dušan Mes, ki je družbo vodil tudi v času, ki ga je pod drobnogled vzelo računsko sodišče. V izjavi za javnost je poudaril, da SŽ spoštujejo zakonodajo in da bodo spoštovali tudi priporočila sodišča, če ne bodo negativno vplivala na poslovanje. Nekatera priporočila so sicer že upoštevali, za večino pa je potrebna sprememba zakonodaje.

Mes potrdil pretakanje denarja med družbami
Državni revizorji pod vodstvom Tomaža Vesela SŽ očitajo tudi to, da pri poslovanju niso zagotavljali ekonomičnosti in konkurenčnosti. Hkrati pa z nadzornimi aktivnostmi niso zagotovili ekonomičnega in konkurenčno naravnanega poslovanja družb v skupini SŽ, ki izvajajo obvezne gospodarske javne službe. Družba SŽ tudi ni preprečila navideznih oddaj notranjih naročil med odvisnimi družbami v skupini Slovenske železnice, v skupni vrednosti poslov nekaj več kot 5 milijonov evrov. "Da se je denar pretakal iz družb, ki opravljajo obvezno javno službo, v tržno dejavnost ... Drži. Ampak drži tudi to, da se je večino časa financiralo obratno," je dejal Mes in dodal, da se denar med podjetji v skupini posoja po obrestni meri, ki so jo določili na podlagi transfernih cen, kar je po njegovem dovoljeno.
Za skoraj 37 milijonov evrov poslov mimo postopkov javnega naročanja
V letih 2013 in 2014 pa so sklenili za skoraj 37 milijonov evrov poslov, ki bi jih morali izpeljati po postopku javnega naročanja, vendar jih niso. Pri tem so se neutemeljeno sklicevali na izjeme od uporabe pravil postopkov javnega naročanja. Mes je glede tega pojasnil, da so spoštovali zakonodajo. Po oceni računskega sodišča bi morale SŽ implementirati posebno evropsko direktivo iz leta 2004, čeprav je država ni prenesla v zakon in je to storila šele leta 2016.
Do ugodnosti upravičeni zaposleni in njihovi družinski člani brez podlage v zakonu
Računsko sodišče je kritično tudi do tega, da je družba upravljala s počitniškimi enotami skupine, čeprav ta dejavnost po naravi in obsegu ne predstavlja dejavnosti, ki bi bila kakor koli povezana z opravljanjem njenih temeljnih dejavnosti. Počitniške enote poleg tega ni oddajala po tržnih pogojih. Omogočala je tudi različne dodatne ugodnosti pri nakupu železniških vozovnic različnim skupinam oseb (zaposleni in nekdanji zaposleni v družbah v skupini SŽ ter njihovi družinski člani, člani kulturnih društev, ki delujejo v okviru skupine SŽ, določeni javni uslužbenci, zunanji izvajalci pogodbenih del), čeprav za to ni obstajala podlaga v zakonu ali na njegovi podlagi sprejetem predpisu. Kar se tiče prodaje počitniških zmogljivosti, je prvi mož železnic pojasnil, da so te del bivšega družbenega standarda, za vsako prodajo pa je potrebno soglasje socialnih partnerjev oz. sveta delavcev. Glede bonitet, do katerih so pri nakupu vozovnic upravičene določene skupine ljudi, pa je Mes povedal, da bi bila potrebna sprememba zakonodaje, če bi želeli karkoli spremeniti. "Tu velja pravilnik, ki ga potrdi ministrstvo za infrastrukturo in ta se ni spreminjal v zadnjih 15 letih," je še dejal in dodal, da bodo preučili priporočila revizorjev in po potrebi predlagali spremembe pravilnika.
KOMENTARJI (107)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.