"Ena od osnovnih nalog specialne enote Policije v takratnem času je bilo tudi spremljanje tovorov orožja oziroma zavarovanje prevozov in razmeščanje orožja po celotnem ozemlju Slovenije. Varovanje teh tovorov je bilo dvojno: varovanje pred nasprotnikom, takrat sta bila naša nasprotnika JLA in KOS, ter varovanje pred nami samimi. Večina ljudi namreč ni vedela, za kaj pravzaprav gre in čigavo je to orožje. Včasih smo bili v neprijetnem položaju, ko smo morali legalni oblasti oziroma Policiji govoriti o tem, kaj prevažamo. Včasih se je vse izteklo bolje zaradi osebnih poznanstev, kot pa če bi upoštevali hierarhijo," je nekoč dejal o svoji vlogi pri projektu Manevrske strukture narodne zaščite, poroča enciklopedija osamosvojitve.
Na te dogodke je kasneje gledal s ponosom. Ob deseti obletnici samostojne države je dejal: "Po desetih letih poskušam razvrstiti in urediti potek dogajanj v času od maja 1990 do oktobra 1991, kolikor je trajala "moja" vojna. Neverjetno je, koliko dogodkov, aktivnosti in nalog se je v tako kratkem času zgodilo in med njimi veliko drobnih, vendar pomembnih stvari, ki pa se jih v zgodovino verjetno nikoli ne bo zapisalo. Če bi se kolo časa zavrtelo nazaj in bi predvidel vse te dogodke, pomembne in manj pomembne aktivnosti, velike in male naloge, ki smo jih izvajali in bi jih časovno planiral, bi se oktober 1991, umik enot bivše armade iz Slovenije, zgodil mnogo let kasneje."
Beznik je bil tudi del skupine ključnih akterjev slovenske osamosvojitve, ki so 7. septembra 1990 na Pristavi nad Stično sprejeli in formalizirali strateške dokumente za vojaško zavarovanje osamosvajanja Republike Slovenije, piše STA. Sestanka so se poleg njega udeležili Igor Bavčar, Janez Janša, Tone Krkovič in Jože Kolenc. Dokumenti so bili po navajanju Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve podlaga za sklepno fazo organiziranja vojaško-policijske organizacije Manevrske strukture narodne zaščite, na kateri je ob napadu Jugoslovanske ljudske armade na samostojno Slovenijo temeljil oboroženi odpor. V dokumentih je bila JLA tudi prvič jasno opredeljena kot morebitni agresor oziroma ključna nevarnost za slovensko osamosvojitev.
Leta 1993 je prejel srebrni častni znak svobode Republike Slovenije z naslednjo utemeljitvijo: "Za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije."
Je pa bil leta 1956 rojeni Beznik kasneje kritičen do oblasti, pa tudi do združenja veteranov Sever. Menil je, da bi se moralo precej bolj odločno postaviti za veterane, saj da so "veliko naredili za to državo".
Na smrt osamosvojitelja se je tudi predsednik države Borut Pahor. "Ob smrti Vinka Beznika, nekdanjega poveljnika specialne enote RSNZ in slovenske policije, pripadnika MSNZ in prejemnika srebrnega častnega znaka svobode, izrekam iskreno sožalje njegovim svojcem. V našem spominu bo ostal kot ena ključnih oseb slovenske osamosvojitvene vojne," je zapisal.
"Sporočili so mi, da je umrl Vinko Beznik, moj soborec in poveljnik Specialne enote slovenske policije, slava mu!" pa je zapisal nekdanji predsednik uprave Istrabenza in nekdanji notranji minister Igor Bavčar.
