Bralka nam je včeraj posredovala posnetek motorista, ki se je namesto na cesto podal na zamrznjeni Koseški bajer v Ljubljani. Kot je videti, je bila ledena ploskev tanka, na njej pa se je zadrževalo večje število ljudi, tudi otrok, zato je bila to zagotovo nespametna poteza.
Kdaj lahko varno drsamo na jezerih?
Na Upravi RS za zaščito in reševanje opozarjajo, da mora biti debelina ledu najmanj sedem, v kolikor je na površini več ljudi, pa najmanj deset centimetrov.
Zavedati se moramo, da na ledu ni stoodstotne varnosti, opozarjajo na Upravi RS za zaščito in reševanje. "Pri kakovosti ledu so pomembni temperatura, vsebnost vlage in zračnih mehurčkov, vmesne plasti snega in drugi dejavniki. Največjo nosilnost ima homogeni led, ki je videti črne barve," pojasnjujejo.
Prelomi in suhe razpoke ledu niso nevarni, zelo pa moramo biti pazljivi pri mokrih prelomih. "Na takih mestih je led varen le, če izmerjena debelina zagotavlja dvojno nosilnost. Če opazimo, da led okoli nas poka v koncentričnih krogih, moramo takoj ukrepati, saj je to znak, da je led pod nami preveč obremenjen in se bo začel pogrezati," so zapisali.
Za varno gibanje manjše skupine ljudi mora biti led debel vsaj sedem centimetrov, deset centimetrov debela plast homogenega ledu pa običajno zadošča dovoljeni obremenitvi skupine drsalcev in posameznih sprehajalcev.
Kako merimo debelino ledu?
"Če po ledu močno udarimo z nogami, koničasto palico ali kladivom in se pri tem ne prebije, je to znak, da je dovolj varen in nosilen," o tem, kako ocenimo debelino ledu, svetujejo na upravi.
V vsakem primeru pa velja, da smo za svojo varnost odgovorni predvsem sami: "Na led nikoli ne hodimo sami. Preden se odpravimo nanj, o tem obvestimo svoje bližnje, preverimo vremenske podatke, zlasti temperaturo in padavine. Na ledeni ploskvi ocenimo debelino in barvo, preglejmo razpoke in poslušajmo poke. Na led gremo vedno dobro pripravljeni in opremljeni. Seznanimo se z ukrepi v primeru nesreče in preizkusimo osebno reševalno opremo," so še zapisali na Upravi RS za zaščito in reševanje.
Pred nekaj dnevi so na previdnost opozorili tudi na Cerkniškem jezeru. Čeprav je zaledenelo, Cerkniško jezero ni varno za drsanje, so opozorili. Ledena skorja je namreč še pretanka, zaradi odjuge pa se led še naprej tali. Ne smemo tudi pozabiti, da so na dnu jezera požiralniki. "Kaj lahko se zgodi, da voda pod ledom nenadoma presahne, drsalec zgoraj pa je lahko zato ne odnese najbolje," še opozarjajo v Notranjskem regijskem parku.
Policija: Tovrstno početje je prepovedano
Glede dogodka smo se pozanimali tudi na policiji, kjer so nam sporočili, da prijave sicer niso dobili, je pa vožnja z motornimi vozili v naravnem okolju prepovedana. Posameznika se tako lahko kaznuje z globo od 40 do 100 evrov, prav tako pa mu lahko policisti zasežejo vozilo.
Koseški bajer je prav tako varovan z Odlokom o krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. V 37. členu odloka je zapisano, da je na vodnik površinah bajerja prepovedano "kopati se, potapljati, jadrati in izvajati druge rekreacijske dejavnosti na stoječih vodah, razen spuščanja oziroma plovbe modelov plovil". Nadzorniki krajinskega parka v sodelovanju s policijo to tudi preverjajo. Ker odlok ne določa sankcij za tovrstna ravnanja, se posamezne sume kršitev obravnava skladno z Zakonom o ohranjanju narave.
Na PU Ljubljana so spomnili tudi na primer iz leta 2016, ko se je na Koseškem bajerju led udrl trem osebam, ki jih je bilo potrebno rešiti. Ob tem so še enkrat opozorili, da so hoja, drsanje ali druge aktivnosti na ledu nevarne in jih odsvetujejo. Če pa se že za to odločite, so zapisali, upoštevajte priporočila Uprave RS za zaščito in reševanje.
KOMENTARJI (274)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.