Kako poteka forenzična analiza avdio posnetkov?

Šestminutni posnetek pogovora med ministrom Andrejem Vizjakom in tajkunom Bojanom Petanom so obdelali največji forenzični strokovnjaki v državi in ocenili, da obstaja zelo velika verjetnost, da nobena od obravnavanih zvočnih datotek ni bila vsebinsko spremenjena. Za to so potrebovali več kot 14 dni, poročilo pa so spisali na kar 58 straneh. 

Vizjak, ki je ob naši prvi objavi posnetkov trdil, da gre za zlepljenko, je nato včeraj priznal, da je daljši posnetek pogovora avtentičen. Si je pa v svojih izjavah v tem vmesnem času večkrat nasprotoval.

IKAR Lab 3 – forenzično orodje, ki ga uporabljajo v več kot 40 državah 

In kaj vse je bilo treba, da smo to dokazali? Na Inštitutu za forenziko in informacijske tehnologije so na naročilo naše medijske hiše opravili forenzično zavarovanje 13 datotek tipa MP3, treh datotek tipa MP4 in ene datoteke tipa WAV. 

Kot so pojasnili, so datoteke pogovora preiskali z aplikacijo IKAR Lab 3 – gre za profesionalno forenzično orodje za analizo govornih signalov, ki ga uporabljajo v 350 forenzičnih laboratorijih po svetu, v več kot 40 državah in so namenjene preverjanju pristnosti avdio posnetkov. 

V okviru tega orodja deluje tudi orodje EdiTracker, STC, s katerim so za vsako od avdio datotek pridobili osnovne podatke o datotekah in končno oceno o originalnosti zvočnih posnetkov v preiskovanih datotekah. Opravili so naslednje analize: 

- iskanje indikatorjev digitalne predelave in obdelave vsebine (aplikacija išče sledove digitalnega spreminjanja avdio signala),

- pregled spektra signalov okoli omrežne frekvence 50 Hz (skoraj v vsakem okolju je vedno zaznati zvočne signale, ki sledijo frekvenci električnega omrežja 50 Hz – hladilniki, luči, grelci. T. i. tehnična frekvenca je eden glavnih pokazateljev, ali je bil zvočni signal spreminjan ali ne),

- izvedba pregleda faze omrežne frekvence 50 Hz (spremembe v zaznani omrežni frekvenci so dober pokazatelj spremenjenosti zvočnega zapisa),

- izvedbo pregleda zvokov iz ozadja (analiza zveznosti zvokov iz ozadja v zvočnem zapisu je ravno tako pokazatelj, ali je zvočni zapis nespremenjen),

Po neodvisni preiskavi so v poročilu zapisali, da so prepričani, da nobena od obravnavanih zvočnih datotek ni bila vsebinsko spremenjena.

Kako poteka forenzična analiza avdio posnetkov?

Kako poteka zajemanje avdio zapisa? Kako je sploh forenzično možno analizirati avdio posnetke? Kdaj imajo avdio posnetki lahko dokazno vrednost in kaj je pomembno pri metodologiji? Na ta vprašanja nam je odgovoril Marko Drobnjak, raziskovalec percepcije govora v pravnih postopkih in govornih tehnologij s poudarkom na zasebnosti avdio posnetkov. 

Kot je pojasnil, je avdio zapis rezultat procesa zajemanja zvokov v prostoru oz. okolici, pri čemer je treba uporabiti namensko opremo, kot je npr. mikrofon, snemalna naprava z namensko programsko opremo in medij, na katerega se v obliki digitaliziranega zapisa shrani avdio datoteka. Avdio datoteka pa je pravzaprav nosilec zapisa zvokov in obenem tudi nosilec številnih informacij, ki jih zgolj na podlagi slušnega vtisa ne moremo nujno zaznati. Na podlagi informacij iz avdio datoteke je možno sklepati o številnih okoliščinah, med drugim o viru in tipu vira zajemanja zvoka, avtorju zapisa in ostalih značilnostih tovrstnega nosilca, kar so neke vrste splošne informacije. "Vsak avdio zapis si lahko predstavljamo kot graf, kjer imamo na horizontalni x osi frekvenco oz. stopnjo vzorčenja v Hz in na vertikalni y osi ločljivost vzorčenja v bitih. Gre torej za osi, iz katerih lahko razberemo, koliko vzorcev na sekundo s številom točk vsebuje ena sekunda avdio posnetka, s katerimi je zajet analogni signal med pretvorbo v digitalnega. Na podlagi tega lahko sklepamo o kvaliteti avdio zapisa, s katerim se vsakodnevno srečujemo pri poskušanju glasbe prek storitev, kot je npr. Apple Music, kjer je kakovost avdio posnetkov 192 kHz/24 bit v primerjavi s kakovostjo posnetkov CD-zgoščenk 44,1 kHz/16 bit."

Frekvenčni spekter in bitna kakovost pa sta po njegovih besedah ključna tudi za forenzične analize avdio posnetkov, saj ravno na podlagi analize določenih frekvenčnih razponov oz. vrednosti lahko sklepamo o prisotnosti določenih šumov oz. frekvenčnih spektrov, med katere lahko uvrstimo spekter frekvence električnega omrežja, ki je ravno tako zajet v avdio zapis in je eden izmed podatkov, o katerem na podlagi slušne percepcije ne moremo sklepati, saj je zato potrebna namenska programska oprema. "Konstantna prisotnost frekvence električnega omrežja je lahko izhodišče za sklepanje o tem, ali je bil določen avdio signal modificiran, iz česar lahko potencialno interpretiramo avtentičnosti posnetka. Iz frekvenčnega spektra je možno sklepati tudi o ostalih spremembah avdio signala, kot so npr. motnje oz. šumi iz okolice, ki so zajeti pri digitalizaciji govora." Ravno tako je frekvenčni spekter izhodišče za raziskave s področja jezikovne forenzike, predvsem forenzične fonetike prek meritev vrednosti formantov, saj z razmeroma visoko stopnjo zanesljivosti omogoča identifikacijo govorca, določanje spola govorca, starost govorca in številne druge značilnosti, kot so npr. geografsko ozadje. Ravno zato je tukaj več kot pomembno govoriti o zasebnosti podatkov v avdiu zapisu, kar je mnogokrat spregledano, poudarja Drobnjak.

Človeški glas je biometrični podatek

Avdio zapis govora tako ni le nosilec pomenske vsebine oz. sporočila, ki si ga lahko lažje predstavljamo v obliki transkripta, in še za slednjega velja, da različne značilnosti govorcev vplivajo na jasnost izrečenega in zato tudi na transkript in tako na objektiven prikaz vsebine. Ravno zato se čedalje bolj uporablja avtorizacija transkriptov prek analize avdio zapisov, nadaljuje Drobnjak. "Človeški glas pa je tudi biometrični podatek in kot tak omogoča identifikacijo posameznikov, odkrivanje biomarkerjev in poznejše zaznavanje slednjih pa lahko pripore k odkrivanju bolezenskih kot tudi nekaterih ostalih stanj. Govor tvorimo s pomočjo govoril oz. govornih organov, kjer skorajda celotna zgornja polovica človeškega telesa vpliva na izgovorjavo, s tem pa se v avdio zapis prezrcalijo lastnosti govorca. Opisane značilnosti pomembno prispevajo tudi na percepcijo posameznika na podlagi njegovega govora."

Dokazna vrednost posnetkov na sodišču

Zajemanje oz. snemanje zvoka oz. govora z namenom dokazovanja kaznivih dejanj na sodišču je možno le na podlagi zakonite podlage ali pa soglasja vseh udeleženih v pogovoru, še opominja naš sogovornik. Tajno snemanje pogovorov pod strogo določenimi pogoji sicer dovoljuje Zakon o kazenskem postopku, kar poznamo kot prikrite preiskovalne ukrepe (npr. ukrep nadzora elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem). Vendar mora takšno zajemanje oz. snemanje zvoka ali govora odrediti preiskovalni sodnik na pisni predlog državnega tožilca. 

"Ostali načini zajemanja oz. snemanja zvoka oz. govora predstavljajo nezakonit poseg v komunikacijsko zasebnost, kar praviloma vodi v ničnost dokazne vrednosti avdio zapisov, četudi za slednje strokovnjaki ugotovijo, da gre za avtentične avdio zapise. Takšni dokazi se v kazenskem postopku izločijo iz dokaznega gradiva in se nanje sodba ne sme opirati." 

Strokovnjaki nikoli ne odločajo o krivdi oz. nedolžnosti 

Pri tem pa je po besedah Drobnjaka pomembno še eno dejstvo, ki se navezuje na tovrstne strokovnjake oz. sodne izvedence. Seznam sodnih izvedencev je indeks strokovnjakov, ki so v ta naziv imenovani na podlagi zakona in pravilnika o sodnih izvedencih. Izvedenec v posameznem sodnem primeru pa je lahko le oseba, ki na zahtevo in po odredbi sodišča izdela izvedensko mnenje za konkretni postopek. Pri tem sodišče izvedenca praviloma postavi izmed strokovnjakov, ki imajo status sodnega izvedenca.

"Pri forenzičnih analizah je vsekakor nadvse pomembna stopnja zanesljivosti določene analize oz. rezultata slednje ter pozneje interpretabilna vrednost teh podatkov. Razlika med raziskovalnim sterilnim studijskim okoljem z idealnimi avdio posnetki govora in resničnim vsakodnevnim življenjem, kjer so prisotni številni šumi in motnje iz okolice med pogovorom, ki so zajeti pri digitalizaciji v obliki avdio zapisa, je več kot očitna. Pri tem pa je treba biti pazljiv, da nestabilnost znanstvenih analiz izven laboratorijskih pogojev v praksi ne vodi v strokovne zmote in posledično kršenje človekovih pravic." 

Zato je ključno, še dodaja, da se za izvedenske analize uporablja uveljavljeno in validirano metodologijo ter opremo, obenem pa je pri vpeljavi novih pristopov treba biti toliko bolj previden, da resnično zadostijo vsem pričakovanim zahtevam in dejansko rezultirajo kot dodana vrednost. "Tukaj je potrebno še dodatno opozorilo, da znanstveniki, strokovnjaki iz prakse oz. sodni izvedenci prek izvedenskih mnenja nikoli ne odločajo o krivdi oz. nedolžnosti, saj je to domena sodišča, ki krivdo ugotavlja v sodnem postopku," zaključi.