Do sedaj so v okviru intervencije zrušili tri objekte, na rušenje pa jih čaka še osem. Vseh skupaj naj bi jih bilo 22. Komisija je pregledala več kot 1.100 objektov, od teh je skoraj 130 začasno neuporabnih, brez doma pa je trenutno 136 ljudi. Bovški župan Danijel Krivec je dejal, da mnogih objektov še niso pregledali od znotraj, ker so njihovi lastniki iz različnih razlogov nedosegljivi. Tako jih bodo morali oceniti kasneje.
Začasno bivališče si je večina prizadetih sama priskrbela. Za trajnejšo rešitev pa iščejo možnosti bivanja v turističnih prenočitvenih kapacitetah. "Precej povpraševanja pa je tudi po kontejnerjih za spravilo pohištva in podobnih stvari," pravi župan Krivec.
Nezadovoljstvo in dvom po opravljeni sanaciji po letu 1998 je Bovčane pripravilo do tega, da so pripravili spisek zahtev za ugotavljanje odgovornosti domnevno neustrezne popotresne obnove. Na akcijo zbiranja podpisov se je odzvalo več sto domačinov.
Že prvi zapleti
Prvih 30 oškodovancev se je danes že oglasilo v državno-tehnični pisarni, kjer so dobili obrazce za izbiro izvajalca pri sanaciji poškodovanih streh in dimnikov. Vodja pisarne Danijel Bleguš meni, da bodo popravila zaključili v predvidenih pogodbenih rokih. Oškodovanci so prvič dobili možnost izbire izvajalca popravil po nastali škodi. Prej je to urejala državno-tehnična pisarna. Vendar pa se po besedah Milana Štulca iz kriznega štaba že pojavljajo prvi problemi. "Številni izvajalci, ki so napisani na spisku sploh ne vedo, da so tam zapisani," pravi Štulc.
Prvo fazo sanacije naj bi zaključili v dveh mesecih, vzporedno pa bodo potekale aktivnosti za celotno sanacijo.
Prebivalci ne verjamejo nikomur več
Kljuke razbitih hiš so si v tednu dni podajali Janez Podobnik, Feri Horvat, premier Rop, ministri Mramor, Kopač, Lahovnik, Grizold, Kovačeva.
Prebivalci pravijo, da ne verjamejo nikomur več, ker so jih prevečkrat 'prinesli okrog'. Takšne reakcije ljudi so - glede na porušeno zaupanje v obnovo - logične. To dokazujejo tudi številke. 57 objektov, obnovljenih po letu 98 je začasno neuporabnih, torej vsaka deseta obnovljena hiša. Od tega jih je šest tudi konstrukcijsko poškodovanih. Iskali bodo odgovornost, napoveduje okoljski minister Janez Kopač, ki se sprašuje o smiselnosti ponovne obnove istih objektov. "Seveda bo treba tokrat bolj prisluhniti glasu ljudstva," še dodaja. Prizadetim v Posočju obljublja tudi denarno podporo. "Stroški sanacije poškodb, ki so takšne vrste, da bi jih pravzaprav ne smelo biti, so zagotovo nekaj, česar ti oškodovanci niso dolžni sami nositi, in zagotovili bomo, da bo to pokrila država" pravi minister Kopač.
Ljudi iz Posočja v protestu podpira tudi prvak Slovenske demokratske, na Bovškem zelo priljubljene stranke, ki je danes že drugič obiskal dolino. "Prav gotovo ne moremo reči, da ničesar ni bilo narejenega," pravi Janez Janša. "Velik del zakona o odpravi posledic naravnih nesreč je bil izpolnjen, problemi pa so se pojavili, ker so odgovorni zadevo zbirokratizirali do te mere, da je zdrava pamet ljudi težko prišla do izraza," še dodaja. Upravičena je tudi zahteva, pravi Janša, da odgovorni za slabo obnovo nosijo tudi nove stroške.
Kje so ovadbe iz leta 1998?
Po velikonočnem potresu leta 1998 je Posočje stresla še finančna afera, ki je precej zamajala zaupanje ljudi. Del denarja, namenjenega za popotresno obnovo, naj bi namreč z bovške občine odtekal po sumljivih poteh. Policija je ovadila takratnega župana Sinišo Germovška, vodjo referata občine in gradbenika. Zanimalo nas je, kje se je primer ustavil?
Po nekaterih podatkih naj bi čez 20 milijonov občinskih tolarjev, namenjenih popotresni obnovi, s prevaro dobilo solkansko podjetje Ingo inžinering - Ingo je mimogrede obnovilo tudi zadružni dom v Čezsoči, ki je po ponedeljkovem potresu močno poškodovan in prenevaren za bivanje.
V umazani igri naj bi odlično sodelovala direktor podjetja Ingo Branko Kuk in občinski referent Peter Zamuda. Slednji naj bi Kuku priskrbel posel: sanacijo pokopališča v Trenti in obnovo osnovne šole Soča. Podjetje Ingo naj bi s pomočjo Zamude na občini izbrali kot najugodnejšega ponudnika, čeprav to še zdaleč ni bilo.
Verjetno kot protiuslugo naj bi direktor Kuk občini izdal račune za namišljena dela, referent naj bi jih potrdil, župan pa denar - šlo naj bi za 5 milijonov tolarjev, odobril.
Nato sta referent Zamuda in podjetnik Kuk denar preusmerila v Nigerijo, da bi ga oplemenitila. Po vsej verjetno sta nasedla nigerijskim pismom in zvitim prevarantskim avtorjem, ki so obljubljali lahek zaslužek - in se seveda opekla. Prevaro je odkril urad za preprečevanje pranja denarja.
Župan Germovšek je referenta Zamudo, takoj ko je izbruhnila afera, odpustil in pred našo kamero konec leta 2001 zatrdil, da sam pri tem nima nič.
Vendar pa so bili tožilci prepričani, da je župan še kako dobro vedel, kaj se dogaja.
Novogoriško državno tožilstvo je decembra lani in pet let po potresu na sodišče vložilo tri obtožbe: zoper župana Sinišo Germovška, ki naj bi zlorabil uradni položaj in ponaredil listine, enaki kaznivi dejanji očitajo občinskemu referentu Petru Zamudi. Direktor solkanskega podjetja Ingo inžiniring Branko Kuk pa je obtožen, ker naj bi župana in referenta napeljeval k zlorabi uradnega položaja in prav tako ponaredil listine.
Na novogoriškem sodišču pravijo, da obtožba še ni pravnomočna - postopek je zaustavila menjava sodnikov. Teoretično pa bi se sojenje zoper trojico lahko začelo že jeseni.