
"Ukrepajte danes, čas za prazne obljube se je iztekel," politikom sporoča Sindikat poštnih delavcev (SPD). Na pristojna ministrstva so poslali dopis s konkretnimi predlogi, kako podjetje spraviti iz rdečih številk, a odzivov niso dočakali.
"Srečujemo se z vodenjem Pošte, za katero lahko upravičeno rečemo, da ima po našem prepričanju cilj dokončno uničenje našega podjetja," opozarjajo in kot dokaz za to navajajo zapiranja poštnih poslovalnic in krčenje delovnega časa za stranke. "Po novem poštar pri strankah ne bo več vsak dan, temveč vsak drugi dan," so izpostavili.
Kot pojasnjujejo, je uprava v poletnih mesecih sprejela odločitev, da pošte ne bo več dostavljala petkrat tedensko, kot ji narekuje Zakon o poštnih storitvah, s čimer je soglašala tudi Agencija za komunikacijska omrežja in storitve. "Tako so državljani soočeni le še z dvo- do trikratno tedensko dostavo pisem, časopisov in reklamnega materiala, čeprav zakon pravi, da se z univerzalno storitvijo vsem uporabnikom poštnih storitev zagotavljata najmanj pet delovnih dni tedensko najmanj en sprejem in ena dostava dnevno na dom ali v prostore vsake fizične ali pravne osebe," trdi SPD.
Hkrati, nadaljujejo, se povečujejo atipične oblike zaposlitev, kot sta outsourcing in študentsko delo, zmanjšuje pa se število redno zaposlenih.
Načrtuje se nadaljnje zmanjšanje števila poslovalnic in transformacija klasičnih pošt v pogodbene enote, vpeljava premičnih pošt in zmanjševanje časa obratovanja poslovalnic. Mreža se krči s preteklih cca 550 poštnih poslovalnic na okoli 400 kontaktnih točk, opozarja SPD.
Skrbijo jih tudi načrti, po katerih naj bi dobičkonosno dostavo prenesli na novo podjetje, medtem ko bi Pošti Slovenije ostale samo nedobičkonosne storitve.
V SPD dodajajo, da so dvignili roke nad "bojem z mlini na veter". "Nismo Don Kihot in zavedamo se, da bo "odločevalcem" prej ali slej uspelo Pošto Slovenije poslati po poti, ki so jo prehodili Gorenje, Mura, Istrabenz, Mercator, Adria Airways in številna druga podjetja, ki so prešla v roke tujcev ali pa preprosto ugasnila. Zato ne bomo več samo branili Pošto Slovenije, ampak bomo, če se jo je država odločila uničiti, najprej poskrbeli za finančni položaj nas zaposlenih. To si nenazadnje zaslužimo, saj že več kot desetletje poslušamo jamranje o tem, da ni denarja, kljub temu, da smo dokapitalizirali NKBM, Poštno banko in nenazadnje kupili Intereuropo!" poudarjajo.
Predlog za prestrukturiranje
V pismu, ki so ga poslali ministrstvom, je SPD predlagal prestrukturiranje Pošte v dodatne storitve za državljane.
Po zgledu drugih evropskih držav bi lahko poštarji opravljali določene storitve upravnih enot, na primer sprejemanje vlog za izdajo osebnih dokumentov, predlagajo. Možnosti vidijo tudi pri sodelovanju poštarjev na področju dolgotrajne oskrbe, na primer pri dostavi zdravil in najnujnejših potrebščin na dom.
Prestrukturiranje je nujno, pravijo na SPD, saj so se potrošniške navade spremenile, posledično pa je prišlo do hudo zmanjšanega števila klasičnih pisemskih storitev.
Pošta Slovenije zaposluje 6000 ljudi.
Vodstvo pošte vse trditve sindikata odločno zanika
"Vodstvo nima cilja uničiti, ampak z mehkimi ukrepi podjetje voditi naprej," pravi Peter Milinovič s Pošte Slovenija. Glede dostave pošiljk - da ostaja petkrat tedensko, da pa drži, da določene neprednostne pošiljke že zdaj dostavljajo v roku nekaj delovnih dni. "Poslovalnic ne zapiramo, v zadnjih petih letih smo jih zaprli le 10, nesorazmerno z zmanjšanjem pošiljk. Delovnega časa ne krčimo, ampak prilagajamo številu opravljenih storitev."
Dejavnosti, s katerimi bi dobili dodatne storitve, pa pozdravljajo in upajo, da se bodo dogovorili za tako sodelovanje.
So pa medtem z ministrstva za delo sporočili, da obsojajo prakse ravnanja z delavci na pošti in podpirajo prizadevanja sindikata. Izpostavljajo "nesprejemljivo prakso, kjer se redna delovna mesta nadomešča z outsourcingom ter atipičnimi oblikami zaposlitve". Prav tako, dodajajo, minister Luka Mesec vztraja, da Pošta Slovenije ostane med strateškimi naložbami države.
 


























Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.