'Postavite tablo, da je voda rakotvorna in da je vstop v bazen na lastno odgovornost'

Človek, ki je zbolel za pljučnim rakom, ali par, ki se že leta neuspešno bori z neplodnostjo, se v svoji agoniji bržkone vpraša – zakaj? A vzrok za nekatere bolezni, sploh pri raku, je velikokrat nemogoče odkriti. Ali bolje rečeno, dokazati. Kot so izpostavili strokovnjaki na 7. srečanju o kemijski varnosti, je izpust številnih rakotvornih snovi ali kako drugače nevarnih kemikalij v Sloveniji namreč – povsem legalen.

Poklicni rak v enem letu pokoplje 446 Slovencev

Poklicni rak v Evropski uniji letno ubije 102.500 ljudi. Je najpogostejša oblika smrti, povezane  z delom, od 8 do 16 odstotkov vsega raka v Evropi je posledica izpostavljenosti rakotvornim snovem na delovnem mestu. Raziskave so pokazale tudi, da je že vsaki peti delavec redno izpostavljen rakotvornim snovem. Industrije, kjer so delavci najbolj izpostavljeni, so kmetijstvo, rudarstvo, proizvodnja, električna industrija in gradbeništvo, pa tudi transport in trgovina.

Kot je poudarila dr. Metoda Dodič Fikfak s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa na UKC Ljubljana, je zdajšnja industrijska onesnaženost bistveno bolj prikrita, kot je bila včasih. Težavo vidi v tem, da je neka tovarna sama zadolžena za nadzor nad svojimi izpusti. Po njeni oceni zato ne poznamo prave razsežnosti onesnaževanja slovenskega okolja z novodobnimi rakotvornimi snovmi. "Le glede na vsebino proizvodnje lahko sklepamo, kaj se dejansko spušča v okolje oziroma čemu so izpostavljeni delavci," je dejala Fikfakova.

V zrak izpuščajo rakotvoren plin, pa imajo kljub temu izdana vsa okoljevarstvena dovoljenja

Ob tem je izpostavila zgodbo gorenjskega podjetja: "V nekem članku sem zasledila izjavo, da v vasi pri Škofji Loki ni hiše, kjer ne bi bilo raka. Izkazalo se je, da na tem območju neka tovarna spušča v zrak formaldehid, ki je po njihovih meritvah v dovoljenih mejah in v skladu z izdanim okoljevarstvenim dovoljenjem." Da je to izjemno zaskrbljujoče, je dodala Fikfakova, saj je formaldehid – ki je vmesni produkt pri zgorevanju metana in drugih ogljikovih spojin, najdemo ga na primer v gozdnih požarih, izpušnih plinih avtomobilskih motorjev in tobačnem dimu – izjemno nevarna snov.

"Po IARC-klasifikaciji rakotvornih snovi, ki se je zdravniki v največji meri poslužujemo, je formaldehid v prvi skupini, zato zanj seveda ni varne meje. A v naši okoljski zakonodaji sploh ni opredeljen kot rakotvorna snov, kot tudi ne kremenčev pesek ali leseni prah," je poudarila Fikfakova in ob tem navedla skrb vzbujajoče dejstvo, da je bilo v Sloveniji leta 2017 v zrak izpuščenih skoraj štiri tone emisij tega nevarnega plina.

Novo in staro pomembno izpostavljenost predstavlja tudi kremenčev pesek, ki smo ga pri nas dolgo zanemarjali in je še vedno eden od pomembnejših rakotvornih snovi v industriji, predvsem gradbeni. Zato gradbeništvo ostaja sektor z najvišjim bremenom pljučnega raka. Za Veliko Britanijo so na primer izračunali, da lahko več kot 40 odstotkov pljučnega raka pripišemo izpostavljenosti azbestu in kremenčevemu pesku.

Zgodba iz slovenskega zdravilišča: voda za 1000-krat presegla dovoljeno vrednost benzena, ki povzroča levkemijo

Vendar ne le v industriji, ljudje smo rakotvornim snovem po besedah Fikfakove izpostavljeni tako rekoč na vsakem koraku. Povedala je zgodbo iz slovenskega zdravilišča, kamor je bila povabljena, da v vodi preveri meritve snovi, ki so lahko zdravju škodljive. Pri tem je ugotovila, da benzen – ki, kot je poudarila, dokazano povzroča levkemijo – kar za 1000-krat presega dovoljeno vrednost v vzorcu vode, ki jo je vzela iz bazena.

"Upravljavcu zdravilišča sem predlagala zelo preprosto rešitev: naj ob bazen postavi tablo z napisom, da je voda rakotvorna in da je vstop v bazen na lastno odgovornost. Seveda v to ni privolil, je pa na vnovično merjenje poklical drugega strokovnjaka, ki je mirne duše podpisal dokument, da je v tistem zdravilišču vse v mejah normale," je bila tudi do kolegov iz svoje stroke ostra Fikfakova.

Nevarne kemikalije vplivajo tudi na (ne)plodnost

Kot je povedala dr. Tanja Burnik Papler s Kliničnega oddelka za reprodukcijo na ljubljanski Ginekološki kliniki, pri približno 10 odstotkih parov, ki se borijo z neplodnostjo, ne morejo natančno opredeliti vzroka zanjo. In pri teh raziskujejo tudi v smeri izpostavljenosti škodljivim snovem.

Uporaba pesticidov se je v zadnjih 40 letih povečala vsaj za trikrat, ljudje pa smo jim izpostavljeni neposredno (pri proizvodnji, uporabi v kmetijstvu in v gospodinjstvih) ter neposredno (s hrano). "Pri moških, ki so bili pri delu izpostavljeni pesticidom, so ugotovili zmanjšano število spermijev, slabšo gibljivost in morfologijo spermijev. Pri ženskah pa lahko pesticidi povzročijo hormonsko neravnovesje, neposredno okvaro jajčnih celic, lahko motijo oploditev in vgnezditev zarodka," je povedala Burnik Paplerjeva.

Sklenila je, da je v zadnjih desetletjih opaziti upad plodnosti, za katerega so številni strokovnjaki mnenja, da ga ni mogoče pripisati le genetskim spremembam, temveč tudi izpostavljenosti različnim kemikalijam oziroma škodljivim snovem iz okolja. Kljub različnim raziskavam še vedno ni popolnoma jasno, kakšen je vpliv kemikalij na človekovo plodnost, saj je večina raziskav narejena na živalskih modelih. Izsledki raziskav na človeku pa so si nasprotujoči. Mogoče je, da te razlike nakazujejo, da so neplodni pari bolj občutljivi na kemikalije iz okolja, kot to velja za normalno plodne pare: "Zato je pomembno, da jasno opredelimo, ali, kako in katere kemikalije na delovnem mestu in v okolju res zmanjšujejo plodnost posameznika, zato da se lahko začnejo izvajati ustrezni preventivni ukrepi, če bi bili potrebni," je še poudarila Burnik Paplerjeva.