Še veliko preden je Urška Klakočar Zupančič vstopila v svet politike, je rodila dvojčka in postala mama. "To je bila čista sreča. Najsrečnejši dan v mojem življenju," se spominja ter dodaja, da je imela občutek, da je neprestano dajala spat enega ali drugega otroka.
Prve težave so se nato pojavile pri treh letih. Po prvem večjem napadu je sin potreboval zdravniško pomoč. Postajalo je vse bolj jasno, da je zbolel za težjo obliko epilepsije. "Pri vseh družinskih članih je bilo prisotnega izjemno veliko strahu. Ko se zgodi epileptični napad, ne moreš narediti ničesar. Takrat šteješ sekunde, kdaj bo šlo čez tisto mejo, ko bi bilo treba poklicati zdravnika oz. najprej aplicirati tisto pomirjevalo," pravi prva dama parlamenta.
Sinova bolezen je življenje družine postavila na glavo. Več let so iskali rešitev, vmes celo potovali v Francijo, a neuspešno. "Bili smo vdani v usodo, da bomo morali živeti z vsakodnevnimi močnimi epileptičnimi napadi. Vse dokler mi niso sosedje povedali za priznanega epileptologa prof. Elgerja, ki je deloval v Bonnu v Nemčiji." In tam doživeli svoj čudež.
Čudež je prišel v tem, da je končno prišla prava diagnoza. In s postavitvijo prave diagnoze se je spremenila tudi medikamentozna terapija. "Takrat sem končno dobila otroka nazaj. Bil je drugačen, postal je vesel, razigran," pove Klakočar Zupančičeva.
Danes je prepričana, da je ta izkušnja prišla z namenom, da jo okrepi in tudi nauči, da otroke, pa tudi odrasle sprejemamo takšne, kot so. "Starši si seveda želimo otroke, ki ne bodo imeli zdravstvenih težav. Želimo si otroke, ki bodo imeli lepe ocene v šolah. Želimo si otroke, ki bodo gradili lepo življenje, uspešno kariero, ki bodo zdravi ... Ko pa se nam zgodi kaj takega, je to zelo težko sprejeti," priznava.
Vsem staršem, ki se soočajo s tem, polaga na srce: "Nikar ne obupajte. Tudi jaz sem bila na tem, da obupam. Ampak nisem." Potrebno se je boriti, dodaja, in zaupati medicini, ki nenehno napreduje. Kot pravi, pa lahko starši s podobnimi izzivi pozvonijo tudi na njena vrata.
