Postopki združevanja Dnevnika in Večera za zdaj ustavljeni

Kot je danes za STA pojasnil predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Kristjan Verbič, ki je to temo na četrtkovi skupščini tudi načel, je Petan podrobno pojasnil dogajanje. Potem ko je Agencija za varstvo konkurence (AVK) konec lanskega julija dala soglasje združitvi časopisnih podjetij v novo združeno družbo z imenom DV mediji, naj bi postopek sicer stekel, z njim pa tudi odprava formalnih ovir. Petan je v eni od oddaj Radia Slovenija že takrat opozoril, da je odločba AVK šele začetek dolgotrajnih in pravno zapletenih postopkov.

Med drugim je bila predvidena razdružitev delniške družbe Dnevnik, s katero bi morali najprej soglašati njeni nadzorniki in delničarji, je spomnil Verbič. Razdružitev naj bi izvedli tako, da bi edicijo Dnevnik izločili v hčerinsko podjetje. Novo podjetje z imenom Dnevnik d.o.o. bi se nato lahko združilo z Večerom, ki ima zdaj prav tako status d.o.o., medtem ko naj bi preostale Dnevnikove edicije ostale na "materi" Dnevnik d.d., ki se ne bi združila z Večerom.

Predsednik uprave Dnevnika je julija lani napovedal sklic skupščine s to točko dnevnega reda v nekaj mesecih, do katere pa ni prišlo. Petan je na četrtkovi skupščini po Verbičevih besedah pojasnil, da se je postopek združevanja zapletel, potem ko so naročili neodvisno oceno vrednosti izločenega časnika Dnevnik in Večera. Po tej je bil Večer ocenjen za približno 100.000 evrov več kot Dnevnik.

Ker naj bi bil že prej vzpostavljen dogovor, da naj bi si družbi lastništvo v DV medijih razdelili na polovico, naj bi se Petan zavzel, da Dnevnik kot skupina v novo podjetje prispeva dodatnih približno 100.000 evrov.

"Iz njemu neznanih razlogov pa Večer takrat ni več pristal na to. Ni bilo več volje in soglasja, da bi šlo za udeležbo 50:50, kljub dodatnim 100.000 evrom ne," je pojasnila Petana povzel predsednik VZMD. Večer naj bi "kljub že dogovorjenim in natančno opredeljenim pogojem" želel "močnejšo lastniško udeležbo".

Petan naj bi v tej luči delničarjem dejal, da bi bilo lahko, tudi glede na zadnje dogajanje, kvečjemu obratno, saj da Dnevnik kot medijska hiša dobro posluje in da beleži le dva- do triodstoten padec prihodkov. Hkrati naj bi izpostavil, da soglasje AVK še vedno ostaja, s tem pa namignil, da zgodbe morda še ni konec. V tej fazi pa je postopek združitve torej ustavljen.

Informacije, da združitve ne bo, so sicer zaokrožile že pred časom, a je vsaj Hakl to ves čas zanikal. Danes dogajanja za STA sprva ni želel podrobneje pojasniti. Na vprašanje, ali je postopek dokončno ustavljen, je tako odgovoril le: "Recimo temu, da je zamrznjen."

Naknadno pa je navedel, da se je zgodba v resnici zaključila, ker niso priznali cenitve Dnevnika, pripravljene na podlagi petletnih poslovnih projekcij. Kot je opozoril za STA, je Dnevnik te oblikoval na nerealnih stroških tiska, temelječih na podlagi "neke ponudbe, ki jo je imel, kljub temu da je imel sklenjeno tiskarsko pogodbo, pri čemer je bilo razlike na letni ravni za 600.000 evrov".

Hkrati je, tako Hakl, v svojih projekcijah predvideval, da bo na področju oglasnega trženja rasel za 10 odstotkov na leto. "Globalno ne obstaja tiskani medij, ki je sposoben na oglasnem trženju rasti za 10 odstotkov na leto, še najmanj pa Dnevnik, ki je imel pred tem trend izrazitega upadanja prihodkov z naslova oglasnega prostora," je bil kritičen. Dnevnik naj bi si na ta način izboljšal prihodke za 150.000 evrov letno.

Večer je zato zahteval, da naj revizorju predloži zadnjih pet ali šest računov za tisk in da se pri oglasnem trženju pogleda, kakšni so dejanski trendi, a pri tem ni bil uspešen."In takrat se je v resnici zgodba zaključila. Če bi revizor zvišal Dnevnikove stroške za 600.000 evrov, oglasne prihodke pa znižal za 150.000 evrov, si lahko predstavljamo, kakšna bi bila razlika v vrednosti med Večerom in Dnevnikom," je ponazoril.

Ob tem je zavrnil, da želijo priti do več kot 50-odstotnega deleža v DV medijih. "Mi nikoli, nikoli nismo zahtevali, da se kakorkoli spreminja lastniško razmerje. Soglasje AVK smo dobili na 50:50 in v sekundi, ko bi se lastniško razmerje kakorkoli spremenilo, bi odločba AVK padla," je poudaril. "Smo pa vztrajali na tem, da se toliko, kolikor bo realna razlika v vrednostih, v denarju vplača v skupno družbo," je dodal.

Ne glede na to ne goji zamere ali slabe volje. V Večeru še vedno menijo, da bi bila združitev poslovno smiselna in pametna za dolgoročno preživetje obeh časnikov, "a na strokovno ustrezen način". "In če bo na Dnevnikovi strani še volja, da se usedemo za mizo, se bomo z največjim veseljem usedli," je sklenil.

Skupščina Dnevnika pa je v četrtek potrdila predlog uprave, da se med delničarje razdeli slab odstotek od nekaj manj kot 5,4 milijona evrov bilančnega dobička za lani, kar pomeni dividende višini 17 centov bruto na delnico, je razvidno iz sporočila za javnost, ki ga je pripravil VZMD.

V VZMD so se medtem zavzemali za dividende v višini osem evrov bruto na delnico, ob zavrnitvi tega predloga pa za prenos celotnega bilančnega dobička. Za manjšinske delničarje namreč izplačilo dividend po novem povzroči dodatne stroške pri borzno-posredniških družbah oz. bankah, "ti pa so v marsikaterem primeru celo višji od same dividende - torej se tem delničarjem namesto donosa povzroča realni minus".

Iz današnje objave na Ajpesu je razvidno še, da je skupščina imenovala tudi nadzornike Dnevnika, in sicer Roberta Krajnika, Roka Gorjupa, Ado de Costa Petan in Klausa Schweighoferja. Predstavnika delavcev v nadzornem svetu bosta Vanja Mekinc in Matej Štakul. Vsi bodo štiriletni mandat nastopili 5. septembra.