Slovenija

Posvet o iraški krizi pri predsedniku

Ljubljana, 17. 01. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

Na pobudo predsednika Janeza Drnovška je danes potekal posvet o vplivu iraške krize na varnostni, mednarodnopolitični in gospodarski položaj Slovenije ter o možnih posledicah morebitnega posredovanja v Iraku. Posveta so se udeležili politiki, akademiki, mednarodnopolitični opazovalci in predstavniki medijev.

Predsenik Drnovšek meni, da mora Slovenija vstopiti v Nato
Predsenik Drnovšek meni, da mora Slovenija vstopiti v Nato FOTO: Dare Čekeliš

Eno od glavnih izhodišč za razpravo pri predsedniku Drnovšku je bilo vprašanje, ali lahko morebitna intervencija v Iraku vpliva na proces vključitve Slovenije v evroatlantski sistem kolektivne obrambe. Pri tem je več udeležencev posveta opozorilo, da bi vojna v Iraku lahko imela negativen vpliv na podporo Slovencev včlanitvi v Nato na referendumu, če bi do intervencije prišlo ravno v času referenduma.

Posveti so koristni tudi za izvršno oblast

Drnovšek je v uvodu povedal, da je namen takšnih posvetov, ki se bodo vrstili tudi v prihodnje, predvsem izmenjava različnih mnenj, tako predstavnikov institucij, civilne družbe kot medijev, o kompleksnih aktualnih vprašanjih. Predsednik meni, da bi bili ti pogledi lahko koristni tudi izvršno oblast.

V zaključku skoraj dvourne razprave pa je Drnovšek dejal, da je intervencija v Iraku verjetna, ob tem pa opozoril, da bi unilateralna intervencija ZDA ogrozila status Varnostnega sveta ZN, zato bo najbrž prišlo do dogovora, saj ZDA intenzivno delajo na soglasju. Predsenik je ob tem poudaril, da "ne moremo biti nevtralni, Slovenija se mora opredeliti" ter dodal, da danes biti nevtralen pomeni izolirati se. Če bi se v tej fazi izločili, pa bi to pomenilo velik padec v našem vplivu, naše članstvo v EU in Nato močno utrjuje mednarodni položaj Slovenije in tudi našo moč vpliva, je še izpostavil Drnovšek.

ZDA niso dovolj močne za samostojno delovanje

Bojko Bučar meni, da ZDA niso dovolj močne za samostojno akcijo v Iraku
Bojko Bučar meni, da ZDA niso dovolj močne za samostojno akcijo v Iraku FOTO: Reuters

Profesor mednarodnega prava na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Bojko Bučar je opozoril, da kljub svoji moči ZDA še niso dovolj močne, da bi brez nikakršnega mednarodnega okvira delovale kot svetovni policaj. Dodal je, da ameriški predsednik George Bush tudi v primeru Iraka ne deluje popolnoma unilateralno, temveč posluša tudi svoje "prijatelje".

Glede vpliva intervencije v Iraku na vstopanje Slovenije v Nato pa Bučarja skrbi predvsem možen naknaden zakonodajni referendum, v posvetovalnem pa ne vidi težav. Opozoril je, da se javno mnenje rado postavi na stran napadene žrtve, če pa bi prišlo do kopenske intervencije, ki bi zahtevala človeška življenja med vojaki, bo slednje še posebno vplivalo na javno mnenje. Gospodarski vplivi vojne zagotovo bodo, in to ne le pri povišani ceni nafte. Ta bo po njegovih ocenah kratkoročno zrasla, dolgoročno pa najbrž ne; kar bo vplivalo tudi na slovensko inflacijo.

ZDA so za pomoč zaprosile Nato

Zunanjepolitični komentator Jurij Gustinčič je opozoril, da se je Busheva administracija sprva obrnila stran od multilateralizma, sedaj pa se znova obrača nanj. Toda le "ad hoc" in le za en cilj - tako so pred nekaj dnevi ZDA zvezo Nato zaprosile za pomoč. Glede odnosa Slovenija-Nato je Gustinčič opozoril, da bi morala Slovenija omejiti svojo geostrateško pozicijo do območij, ki jo zanimajo. Opozoril je, da bi morala biti slovenska zunanja politika regionalno naravnana, in izrazil dvom, da bi se ljudje ogreli za akcije "tako daleč".

Predsenik SAZU meni, da bo referndum o vstopu v Nato padel
Predsenik SAZU meni, da bo referndum o vstopu v Nato padel FOTO: Reuters

Referendum o Natu bo padel

Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) Boštjan Žekš pa je izrazil mnenje, da referendum o vstopu v Nato nima možnosti za uspeh, če bi pred tem prišlo do vojne. Postavil je še vprašanje, ali bi bilo mogoče v primeru vojne referendum preložiti. Če bi se slovenska politika za to odločila, bi morali takšno odločitev v Natu razumeti, je dodal Žekš.

Vojna v Iraku bo vplivala na Slovenijo

Predsednik Slovenskega društva za mednarodne odnose Marko Kosin pa je prepričan, da gospodarske posledice za Slovenijo v primeru vojne v Iraku bodo. Ne le pri ceni nafte in inflaciji, ampak morda tudi pri izvozu in posledični brezposelnosti. Tudi umik pomoči JV Evropi bi nas znal posledično prizadeti. Glede zveze Nato pa je Kosin dejal, da je pomembno, da pridemo vanjo in pokažemo svojo pozicijo. Članstvo v taki organizaciji pa bi povečalo tudi našo moč v odnosu do drugih držav.

Ameriški obrambni sekretar Donald Rumsfeld in obrambni minister Anton Grizold ob Rumsfeldovem obisku v Ljubljani novembra lani
Ameriški obrambni sekretar Donald Rumsfeld in obrambni minister Anton Grizold ob Rumsfeldovem obisku v Ljubljani novembra lani FOTO: POP TV

Samostojna akcija ZDA bi ogrozila ZN

Obrambni minister Anton Grizold pa je poudaril, da bi ZDA, če bi brez odobritve Varnostnega sveta ZN šle v unilateralno akcijo proti Iraku, ogrozile status ZN, pa tudi Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in zveze Nato. Intervencija bi zaostrila splošno klimo v mednarodnih odnosih, neposredno večjih varnostnih implikacij na Slovenijo pa ne bi bilo, je dejal Grizold. Sicer je omenil možnost povečanega toka beguncev, ilegalnih in legalnih, tudi na slovenskih mejah.

Pri Drnovšku od Ropa do Žižka

Na razpravo k predsedniku so od politikov prišli premier Anton Rop, minister za notranje zadeve Rado Bohinc, minister za obrambo Anton Grizold, zunanji minister Dimitrij Rupel, predsednik SDS Janez Janša, predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Jelko Kacin ter direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA) Iztok Podbregar.

Iz akademskega sveta so prišli predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) Boštjan Žekš, profesorji s Fakultete za družbene vede Bojko Bučar, Ljubica Jelušič in Anton Žabkar ter Renata Salecl s Pravne fakultete in filozof Slavoj Žižek. Razpravljali so tudi še predsednik Slovenskega panevropskega gibanja France Bučar, predsednik Slovenskega društva za mednarodne odnose Marko Kosin, direktorica Mirovnega inštituta Vlasta Jalušič in politični komentator Jurij Gustinčič. Iz gospodarskega sveta pa je bil povabljen predsednik uprave Slovenske izvozne družbe (SID) Marjan Kramar.

SORODNI ČLANKI

  • BRICKS 1
  • BRICKS 2
  • BRICKS 3
  • BRICKS 4
  • BRICKS 5
  • BRICKS 6
  • BRICKS 7