Vsebino projekta je na današnji novinarski konferenci predstavil državni sekretar na zunanjem ministrstvu Samuel Žbogar. Po mnenju MZZ je v zvezi z omenjenimi incidenti posredno povezano izvajanje sporazuma o maloobmejnem sodelovanju med državama (SOPS), zato je "za razbremenitev atmosfere" v odnosih med državama zelo pomemben sestanek sopredsedujočih mešane komisije za izvajanje SOPS, do katerega bo prišlo v naslednjih dneh, je pojasnil Žbogar.
Poudaril je tudi, da so se zadnji incidenti zgodili v slovenskih teritorialnih vodah, t. j. na območju, ki ga nadzoruje slovenska policija v skladu z ustavno listino iz leta 1992 in predvideva status quo republiških meja, ki ga je Slovenija nasledila po razpadu nekdanje Jugoslavije.
Hitrejše izvajanje določil SOPS, ki se vežejo na ribarjenje, bi pozitivno vplivalo na celotno vzdušje odnosov med Slovenijo in Hrvaško, je dejal Žbogar. Za čimprejšnji sestanek sopredsedujočih mešane komisije za izvajanje SOPS sta se slovenski in hrvaški zunanji minister, Dimitrij Rupel in Tonino Picula, po telefonu dogovorila že minuli teden, slovenska stran ga je potrdila takoj, hrvaško zunanje ministrstvo pa danes dopoldne. Vsebina sestanka bo namenjena predvsem uskladitvi odprtih vprašanj v zvezi z dovolilnicami za ribolov v območju SOPS, s čimer se bo začel izvajati tudi ta člen SOPS, je še pojasnil Žbogar.
Omenjeni incidenti, do katerih je prišlo minuli teden, so se po mnenju hrvaške strani zgodili v hrvaškem morju, saj Hrvaška zagovarja stališče, da meja med državama v skladu s 15. členom Konvencije Združenih narodov o morskem pravu poteka po sredinski črti v Piranskem zalivu. Slovenija to konvencijo in omenjeni člen v njegovi celoti spoštuje, je poudaril Žbogar in dodal, da je problem meje rešen s pogodbo o meji, ki sta jo slovenska in hrvaška vlada potrdili julija lani.
Konvencija ZN v 15. členu določa, da če ležita obali dveh držav druga drugi nasproti ali mejita druga na drugo, meja teritorialnega morja poteka po srednji črti, katere vsaka točka je enako oddaljena od najbližjih točk temeljnih črt. Vendar pa je v drugem delu člena dodano, da se ta določba ne uporablja tam, kjer je zaradi zgodovinskega naslova ali drugih posebnih okoliščin treba razmejiti teritorialno morje obeh držav drugače. Na to je na novinarski konferenci opozoril strokovnjak za mednarodno pravo in nekdanji vodja pogajalske komisije za mejo Miha Pogačnik.
V zvezi z morebitno arbitražo pri reševanju vprašanja razmejitve v Piranskem zalivu je Žbogar vnovič poudaril, da za Slovenijo to ni sprejemljiva rešitev. Pogajanja o vsebini arbitraže bi lahko trajala tudi do deset let ali več. Odločitev o arbitraži pa ne bi rešila problematike incidentov, nasprotno lahko pričakujemo, je dejal, da se bodo incidenti nadaljevali, ravno zato, da bi hrvaška stran na arbitraži dokazovala suverenost na polovici Piranskega zaliva.
