Posvet poteka v dveh delih. V dopoldanskem, plenarnem delu posveta so uvodoma spregovorili premier Anton Rop, predsednik države Janez Drnovšek, predsednik DZ Borut Pahor in predsednik državnega sveta Janez Sušnik. Popoldne bo sledil še drugi del posveta, ki bo razdeljen v tri vzporedne razprave po tematskih sklopih.
Slovenija v Evropsko unijo ni vstopila zato, da bi se zdaj v tej integraciji zapirala. Če želimo doseči razvojne rezultate, ki smo si jih zastavili v Strategiji razvoja Slovenije, moramo izkoristiti prednosti te povezave in ne vztrajati pri svojih mehanizmih in načinih. Ta izziv moramo sprejeti, je uvodoma na današnjem posvetu pri premierju Antonu Ropu na temo slovenske strategije razvoja povedal predsednik države Janez Drnovšek. Premier Rop pa je spomnil, da si je Slovenija zadala cilj v naslednji desetih letih preseči povprečje gospodarske razvitosti EU. Zato potrebujemo ambiciozne cilje in vedeti moramo, kako pridemo do teh ciljev, je dejal.
Gospodarski položaj v Sloveniji je Rop ocenil kot relativno ugoden. Dosegamo približno 3,7-odstotno gospodarsko rast, izvoz smo povečali za osem odstotkov, tudi investicije se višajo po osemodstotni stopnji, uspelo nam je znižati inflacijo imamo pa tudi nižjo brezposelnost, kot je evropsko povprečje, je dejal predsednik vlade. "Vse to pa nam ne zagotavlja gospodarskega preboja, zagotavlja nam, da ostanemo v sivini povprečja. Dogovoriti se moramo, kaj storiti, da bi ta preboj dosegli, katerim prioritetam slediti," je udeležence posveta pozval Rop.
Strategija razvoja Slovenije je vezana tako na gospodarski kot tudi na socialni in okoljski vidik. Želimo, da bi bila strategija po posameznih programskih sklopih bolj natančna, je povedal Rop in izrazil upanje, da bodo na posvetu prejeli številne predloge, ki bodo vodili v izboljšanje osnutka strategije razvoja.
V strategiji je sicer opredeljenih pet ključnih razvojnih programov. Tako si bodo prizadevali za učinkovitejšo uporabo znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta, konkurenčno poslovno okolje in učinkovitejšo, cenejšo državo. Med ključnimi razvojnimi programi je opredeljen tudi celovit človekov razvoj in kakovost življenja, skladnejši regionalni in okoljski razvoj ter uveljavljanje Slovenije v svetu.
Rop je ob tem posebej poudaril pomen vključevanja znanosti v gospodarski razvoj in pomen povečanja inovativnosti. "Tudi če država poveča izdatke za izobraževanje, to ni dovolj. Potrebujemo tudi boljše funkcioniranje institucij, univerz in ugotoviti, kako doseči večjo konkurenčnost gospodarstva," je še dejal Rop.
Vlada je tista, ki je odgovorna za razvoj države, ki lahko določi potrebne instrumente in sprejme določene ukrepe. O vodenju politike razvoja v prihodnje zagotovo razmišljajo vse politične stranke in sedaj je pravi čas za pogovore o tej temi, je v nadaljevanju povedal Janez Drnovšek. Minulih 13 let smo namenili temu, da smo državo postavili na noge, da smo vzpostavili pravni red in vpeljali gospodarski sistem, vse to pa smo nagradili še z vpeljavo evropskih pravil. Naše gospodarstvo je bilo dokaj trdoživo in je dobro preživelo to obdobje, je dejal.
V ciljih za naprej se bomo hitro poenotili, vprašanje je, kako jih bomo dosegli, meni Drnovšek. "Kako dati več od drugih v tem konkurenčnem boju? Vemo, da je potrebna povezava med znanjem, izobraževanjem in gospodarstvom, potrebno pa je ugotovit, kako vzpostaviti okolje, v katerem bodo naša podjetja čim bolj uspešna," je dejal predsednik države in dodal, da si je pri tem treba prizadevati tudi za čisto okolje, socialno ravnotežje in čim višjo kakovost življenjskih pogojev.
Slovenija je že vstopila v skupino razvitih držav, želimo pa še več. Izhajati je treba iz dejstva, da smo članica EU in se dogovoriti, kako izkoristiti te možnosti, ki nam jih članstvo daje. Izkoristiti je treba vsa predvidena sredstva, poudarja Drnovšek.
Glede podjetniškega okolja je povedal, da mora država poleg zagotavljanja pogojev za črpanje sredstev evropskih skladov še naprej vzpodbujati podjetniško miselnost tudi v državni upravi. Ne moremo si privoščiti rigidnosti uprave, ki je značilna tudi za bruseljske pisarne, ampak moramo skupaj z gospodarskimi subjekti doseči zastavljene cilje. Potrebna je sposobnost fleksibilnega reagiranja na zunanje vplive in večja sposobnost prilagajanja, je poudaril Drnovšek.
Zbrane je nagovoril tudi Borut Pahor. "Prva faza je za nami, zdaj pa moramo sprejeti odločitev, ali bomo imeli tako kot zadnjih 13 let tudi prihodnjih 15 let skupno vizijo," je dejal Pahor. Ob tem je poudaril pomen socialnega partnerstva, ki je po njegovem mnenju v strategiji premalo izpostavljen. Pri uresničevanju strategije bodo nujno potrebna tudi določena odrekanja, varčevanja, pri tem pa je sporazum med socialnimi partnerji nujno potreben.
Vlada pošilja osnutek strategije, ki je bil sprejet na vladni seji 16. junija letos, kot predlog v javno razpravo, katere cilj je opredeliti vizijo prihodnosti Slovenije s širokim družbenim konsenzom ter dopolniti predlagane usmeritve in ukrepe za uresničitev te vizije.
Kot je znano, vlada z osnutkom ponuja odgovore na razvojne izzive države v prvem desetletju članstva v EU. Temeljni cilj strategije je v desetih letih preseči povprečno raven razvitosti razširjene Evropske unije ter s tem ustvariti možnosti za zmanjševanje regionalnih in socialnih razlik ter izboljšanje kakovosti okolja. Osrednji pogoj pri uresničevanju tega cilja pa je povečanje gospodarske rasti na približno petodstotno letno raven.
