'V zadnjem desetletju se v gozdu dogajajo hitre spremembe'

Ko se je na območju ljubljanskega Rožnika januarja začela obsežna sečnja, je to razburilo številne redne obiskovalce te zelene oaze sredi prestolnice. Predstavniki civilne družbe so organizirali proteste, zahtevali takojšnjo ustavitev sečnje in pozvali k temeljiti razpravi o upravljanju mestnih gozdov. Sečnjo so nato zaradi slabih vremenskih razmer prekinili, a se je v začetku marca nadaljevala. 

Ker je posekavanje slabih, bolnih in ostarelih dreves naletelo na takšen upor lokalnih prebivalcev, je v torek potekal tudi posvet o upravljanju mestnih gozdov. Posvet je organiziral Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije, Biotehniško fakulteto, Mestno občino Ljubljana ter Krajinskim parkom Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. 

Na posvetu so tako na podlagi pobud in vprašanj, ki so jih meščani in civilne iniciative izpostavili ob zimski sečnji na Rožniku, predstavili znanstvene in strokovne temelje za upravljanje mestnih gozdov. V prvem delu posveta so potekala štiri kratka predavanja, po vsakem pa so udeleženci imeli možnost za vprašanja, mnenja in pobude. Ob koncu posveta so na okrogli mizi predstavili konkretne primere, s katerimi se različni deležniki soočajo pri upravljanju mestnih gozdov s poudarkom na območju Rožnika. 

Bistvo je včasih očem skrito

Gozdovi se v zadnjem desetletju borijo s številnimi škodljivimi organizmi in dejavniki, med katerimi so še posebej velike posledice pustile vremenske ujme. Pravočasno ukrepanje je način, da gozdni prostor dobi nova in zdrava drevesa, so na posvetu poudarili v Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS), ki tudi izdaja odločbe o nujnih posekih. 

"V zadnjem desetletju ugotavljamo, da se v gozdu, ki sicer velja za prostor, ki se zelo počasi spreminja, dogajajo hitre spremembe – tako naravne kot družbene. Kot krovna organizacija za sektor gozdarstva imamo vedno odprta vrata za konstruktivno razpravo in izboljšave, ki temeljijo na znanstvenih in strokovnih podatkih," je uvodoma dejal Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove Slovenije. Dodal je, da ima zavod vzpostavljene različne možnosti sodelovanja vseh zainteresiranih v procesu priprave gozdno-gospodarskih načrtov in pri izvajanju gozdarskih del.

Kot so izpostavili pri ZGS, so v gozdovih Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib zabeležili več kot 15 različnih skupin škodljivih organizmov. Med njimi so najbolj pogosti podlubniki, kostanjev rak, mraznice, kostanjeva šiškarica in fitoftore.

Čeprav se morda laiku zdi drevo močno in zdravo, pa ni nujno tako. "Visoka in na videz močna bukev, ki je okužena z glivo fitoftoro, ima oslabljene korenine in je večja verjetnost, da lahko pade. Če tako težko drevo pade na mladje, povzroči nepopravljivo škodo na mladem drevju," so opozorili pri ZGS.

Posveta se je udeležilo več kot 40 ljudi, čeprav so glede na veliko zanimanje javnosti na ZGS pričakovali večjo udeležbo, predvsem iz vrst pobudnikov diskusij o upravljanju mestnih gozdov.