Posvetitve, ki je doslej največji dogodek v pravoslavni cerkvi, se je udeležil tudi predsednik republike Janez Drnovšek, ki je v izjavi po obisku cerkve poudaril, da je "želel izraziti spoštovanje do srbske pravoslavne cerkve in do njenih pripadnikov, ki jih je veliko tudi v Sloveniji".
"Danes ni bil dan za politiko, danes je pomemben verski dogodek," je Drnovšek odgovoril na vprašanje, ali bo njegov obisk posvetitve vplival na odnose med Slovenijo in Srbijo, ki so se zaostrili potem, ko je Drnovšek predlagal svoj načrt za Kosovo. Tudi paroh srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji Peran Bošković je ob tem vprašanju poudaril zlasti pomen današnje posvetitve. "O tem bodo govorili drugi, mi smo tukaj z drugimi razlogi," je dejal paroh.
Korak k zbližanju
Ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran je posvetitev označil za zelo slovesno, sam dogodek posvetitve pa je po njegovem mnenju blagoslov za katoliško in pravoslavno cerkev. "Veselimo se, da je v Ljubljani to svetišče ostalo, da ga stalno obnavljajo, da je tako lepo notranje opremljeno in da je danes tudi cerkev posvečena," je povedal.
Bošković je povedal, da so iz Vatikana prinesli relikvije sv. Atanazija Velikega, kar je po njegovih besedah velik dogodek za ves krščanski svet, druge relikvije pa so prišle iz Beograda. Želja predstavnikov srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji je bila, da bi v cerkev ob njeni posvetitvi namestili relikvije svetnika iz prvega tisočletja, saj so svetniki do leta 1054, ko je prišlo do razhoda med katoliško in pravoslavno cerkvijo, skupni. Prošnji so v Vatikanu ugodili in relikvije sv. Atanazija Velikega je v Slovenijo prinesel kardinal Špidlik.
Cerkev zgrajena že leta 1936
Pravoslavno cerkev so začeli graditi leta 1932. Gradnja je bila končana leta 1936, vendar tedaj bogoslužja niso mogli opravljati, ker ikonostas (stena z ikonami, ki ločuje oltar od prostora za vernike) zaradi pomanjkanja sredstev še ni bil postavljen. Postavili so ga makedonski mojstri leta 1940. Ikonostas je z ikonami opremil Mirko Šubič, ki je svoje delo končal po drugi svetovni vojni. Cerkev še ni bila posvečena, ker ni bila dokončana.
Katoliki praznujejo misijonsko nedeljo
Katoliška cerkev je danes obhajala misijonsko nedeljo, ki je bila letos posvečena evharistiji, saj je papež Janez Pavel II. čas od oktobra 2004 do oktobra 2005 razglasil za evharistično leto. Slovensko praznovanje misijonske nedelje je bilo pri Mariji Pomočnici na Rakovniku v Ljubljani, kjer so postavili misijonsko vas. Misijonske slovesnosti so končali z mašo, ki jo je vodil ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran.
Namen praznovanja misijonske nedelje je poglobiti misijonsko zavest med kristjani, približati evangelij vsem ljudem dobre volje in seznaniti javnost z delom misijonarjev.
