Stranka mladih vztraja pri stališču, da bi se morali Slovenci o vstopu v zvezo Nato izreči še pred uradnim povabilom. Odločitev je namreč zgodovinska, javno mnenje pa je glede tega vprašanja razdeljeno.
Aurelio Juri je sejo pred glasovanjem zapustil, predlog stranke mladih pa je podprl le Igor Štemberger, poslanec Stranke mladih Slovenije. Vsi ostali so se strinjali z vladnim stališčem, da bi bil referendum pred uradnim povabilom nesmiseln in za Slovenijo škodljiv, saj bi zmanjšal njene pogajalske pozicije pri določanju pogojev članstva. Štemberger pa je utemeljeval, da bi Slovenija z referendumskim odločanjem pred povabilom zveze Nato pokazala bistveno večjo resnost in višjo stopnjo demokratičnosti.
Stranka mladih je tako ostala v manjšini, pri čemer so ji nekateri glasno očitali, da se do samega vstopa v Nato sploh še ni opredelila. Štemberger je ob tem napovedal, da bo stranka svoje stališče oblikovala na seji izvršnega odbora stranke, predvidoma prihodnji teden.
Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Ignac Golob je spomnil na mnenje vlade, ki možnosti referenduma o vstopu Slovenije v Nato ne izključuje, opozarja pa, da bi bilo v trenutku, ko vabila v članstvo še ni, odločanje o referendumu preuranjeno. Vlada meni, da bi bil primeren čas za razpis referenduma po koncu procesa pogajanj, ki bodo sledila vabilu v članstvo.
OZP podprl sporazum o prosti trgovini z ZRJ
Odbor državnega zbora za zunanjo politiko (OZP) je na današnji seji podprl pobudo za sklenitev sporazuma o prosti trgovini med Slovenijo in ZRJ, pa tudi pobudo za sklenitev sporazuma med vladama Slovenije in ZRJ o medsebojni pomoči v carinskih zadevah. V obeh primerih je vlado pozval, naj razčisti, ali sklepa sporazum z ZRJ ali s Srbijo in Črno goro.
Poslanci so sicer na predstavnike vlade naslovili več vprašanj, tako je predsednika OZP Jelka Kacina zanimalo, kdaj naj bi ZRJ ratificirala sporazum o nasledstvu. Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Iztok Simoniti mu je odvrnil, da je predlog uvrščen na dnevni red jugoslovanskega parlamenta, skupščinska delovna telesa pa ga še niso obravnavala. Kacina je še zanimalo, kaj je bilo doseženega pri vzpostavljanju letalskega prometa med Ljubljano in Beogradom. Državni podsekretar na ministrstvu za promet Jožef Slana mu je pojasnil, da do napredka še ni prišlo, izgleda pa, da se jugoslovanska stran izmika rešitvi tega problema.
Sicer je OZP danes podprl tudi pobudo za sklenitev sporazuma med vladama Slovenije in Latvije o medsebojni pomoči v carinskih zadevah, pobudo za sklenitev konvencije o socialni varnosti med Slovenijo in Argentino ter predlog zakona o ratifikaciji sporazuma med vladama Slovenije in Grčije o rednem zračnem prometu. Potrdil je tudi poročilo o opravljenih pogajanjih za sklenitev konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja. To predlaga, da bi razširili seznam držav, ki jim bo Slovenija v pogajanja in podpis ponudila osnutek konvencije, še na Argentino, Egipt in Čile. OZP je predlagal, da bi na spisek vključili še Južnoafriško republiko, Maroko, Islandijo in Izrael, za BiH pa ugotovil, da še ne izpolnjuje pogojev za to.