Slovenija

Potapljanje na dah: 'Naprej te žene, ker vidiš, da lahko'

Ljubljana, 18. 07. 2026 19.56 pred 2 urama 2 min branja 0

Jure Daič

Poletje, kristalno morje in želja, da bi se potopili nekoliko globlje kot lani. Prav v teh tednih se na tisoče Slovencev preizkuša v prostem potapljanju ali potapljanju na dah. Nekateri lovijo ribe in nabirajo školjke, drugi občudujejo podvodni svet, tretji preprosto preverjajo, koliko časa lahko zdržijo brez zraka. A v podvodnih užitkih se skriva nevarnost, ki pa se jo z znanjem in pripravo lahko zmanjša skorajda na nič.

Pri potapljanju z jeklenko potapljač diha stisnjen zrak in potrebuje nadzor pri dvigu, pri potapljanju na dah pa vse temelji na tehniki, sproščenosti in varčni porabi kisika. Za slednje je strokovnjak Jure Daić, s katerim smo se v pogovorni rubriki Sveta na Kanalu A, Pogled na svet, pogovarjali o zanimivostih, pasteh in lepotah tega adrenalinskega športa.

Človek povprečno zdrži pod vodo brez sape manj kot minuto, začetniki na tečajih pa lahko v nekaj urah dosežejo že do dve minuti in pol.
Človek povprečno zdrži pod vodo brez sape manj kot minuto, začetniki na tečajih pa lahko v nekaj urah dosežejo že do dve minuti in pol.
FOTO: Damjan Žibert

Eden naših najbolj prepoznavnih potapljačev na dah meni, da je začetek vsakega potapljanja pravilno dihanje: "Za pravilno dihanje je treba izkoristiti celotno pljučno kapaciteto, torej trebušno in prsno dihanje." Človek povprečno zdrži pod vodo brez sape manj kot minuto, začetniki na tečajih pa lahko v nekaj urah dosežejo že do dve minuti in pol.

Na telo pritiska 240 ton, pljuča se zmanjšajo na velikost teniške žogice

Ljudje imamo prirojen potapljaški refleks sesalcev, zaradi katerega se naše telo prilagodi globinam. "Pljuča nam zalije krvna plazma, naš prsni koš se preneha stiskati. Dejansko lahko gremo na globine, ki presegajo sto metrov brez poškodb in težav," opisuje Daić. Pljuča se pri ekstremnih globinah lahko zmanjšajo na velikost teniške žogice, na globini 120 metrov pa na človeka pritiska 240 ton teže.

Najtežji del potapljanja na dah ni potop, temveč vrnitev navzgor.
Najtežji del potapljanja na dah ni potop, temveč vrnitev navzgor.
FOTO: Damjan Žibert

Da ne pride do poškodb, je ključno, da med spustom izenačimo pritisk. Najtežji del tega športa ni potop, temveč vrnitev navzgor: "Okončine ne dobijo sveže krvi, a noge morajo vseeno odgarati in priti na površje. Noge so na koncu tako izčrpane, da ne moremo stati." Vrnitev na gladino vode je zahtevna, saj po desetih metrih spusta zaradi krčenja pljuč dosežemo nevtralno plovnost, kmalu zatem pa negativno plovnost, zato pride do prostega pada, ko nas proti dnu vleče gravitacija.

Pogovor z Juretom Daićem, v katerem govori tudi o praktičnih napotkih za globoke in varne potope na dah, lahko poslušate na povezavi.

Varnost je pomembnejša od rekorda

"Največja težava tega športa je, da lahko, ko smo sami, izgubimo zavest. Zato se potapljamo v paru. Ta šport ni namenjen rekreativcem in samostojnemu potapljanju," opozarja Daić. Potapljanje na dah ni tekmovanje, ampak dejavnost, kjer je varnost vedno pomembnejša od rekorda.

Na vprašanje, kaj ga še vedno privlači v tem športu, Daić odgovarja: "Naprej te žene nekaj, ker vidiš, da lahko." Zato potapljači vedno iščejo novo mejo in na površje pridejo, ko so tik pred tem, da izgubijo zavest.

Potapljanje na dah ni tekmovanje, ampak dejavnost, kjer je varnost vedno pomembnejša od rekorda.
Potapljanje na dah ni tekmovanje, ampak dejavnost, kjer je varnost vedno pomembnejša od rekorda.
FOTO: Damjan Žibert

Poleg podvigov in adrenalina nam potapljanje lahko da vpogled tudi v podvodni svet, ki je, kot sam pravi, njegov dom: "To je ljubezen mojega življenja. Najdemo lahko ribe in notranji mir. Tam sem doma in tam je moje okolje." Ljubezen do morskih hobijev nadgrajuje s svojima priročnikoma o varnem potapljanju ter ribjih vrstah in ribolovu.

50 ukrajinskih otrok na letovanju v Strunjanu

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5 novo
  • 6
  • 7 novo
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20
KOMENTARJI0

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

ISSN 15813711 © 2025
24ur.com, Vse pravice pridržane
Verzija: 1804