Cianobakterije so posebna skupina bakterij, ki izvajajo fotosintezo in proizvajajo kisik. Prisotne so v skoraj vseh vodnih ekosistemih in tudi na kopnem. Številne so koristne tudi za ljudi, cianotoksini pa so lahko strupeni, piše na spletni strani projekta Ciano SLO.
Običajne okoljske koncentracije cianotoksinov so za ljudi ob kratkoročni izpostavljenosti večinoma neškodljive, saj bi moralo priti do zaužitja precejšnje količine vode, vendar lahko ob dolgoročni izpostavljenosti vodijo v številna tveganja, na primer v okvaro nekaterih notranjih organov, nastanek tumorjev ali poškodbe DNA.
Na inštitutu priporočajo, da se kopalci izogibajo neposrednemu stiku s plavajočimi goščami ali s cianobakterijskimi cvetovi, še posebej njihovemu zaužitju. "Če plavate v zeleno obarvani vodi, se po kopanju priporoča tuširanje s svežo vodo," so pojasnili za STA.
Dodali so, da je voda iz pipe v Sloveniji z vidika cianotoksinov varna. "Nikoli pa ne pijte neočiščene vode iz površinskih voda, kot so ribniki, bajerji, zadrževalniki ali jezera, še posebej, če ima neobičajen vonj, je obarvana, je na površini viden obarvan sloj ali opazite poginule živali v vodi ali na obali. V nasprotju s splošnim prepričanjem, da prekuhavanje vode odstrani vse škodljive snovi, pri cianotoksinih zaradi njihove odpornosti na visoke temperature to ni zadosten ukrep," opozarjajo.
Če na vodi opazijo goščo, lastnike psov opozarjajo, da svojim psom ne pustijo, da se kopajo, pijejo vodo, ližejo zeleno obrasle kamne ob vodi ali jedo ribe oziroma druge mrtve živali v bližini. Če se pes kljub temu okopa v vodi, ga čim prej sperite s čisto vodo, do takrat pa poskusite preprečiti lizanje dlake. Če pes zaužije cianobakterijsko goščo in razvije simptome zastrupitve, kot so bruhanje, drgetanje, slinjenje, mišični krči in podobno, je potrebna takojšnja veterinarska pomoč.
Če s prostim očesom gošče ne opazite, je tveganje minimalno in lahko gredo psi normalno v vodo. Gošče so dobro vidne in malo verjetno je, da bi jih spregledali, piše na spletni strani projekta.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pa so zapisali, da je rast cianobakterij najintenzivnejša v ribnikih in jezerih, kjer so vode mirne in brez turbulentnega mešanja. Kopanje v površinskih vodah zato priporočajo le tam, kjer se spremlja kakovost kopalne vode, to je na naravnih kopališčih in kopalnih območjih, ki so vključena v državni monitoring. Spremljanje kakovosti kopalnih voda v času kopalne sezone na morju traja od 1. 6. do 15. 9., na jezerih in rekah pa od 15. 6. do 31. 8.
Monitoring izvajajo na 49 odsekih različnih slovenskih rek, jezer in morja. Na ostalih, nenadzorovanih površinskih vodah NIJZ kopanje odsvetuje.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.