Usmeritve za slovenska stališča na pogajanjih o prihodnji proračunski perspektivi je vlada sprejela na začetku oktobra. V teh je menila, da gornjega praga skupne evropske porabe, ki je danes zakoličen na 1,24 odstotka vrednosti BNP Evropske unije, nima smisla povečevati. Slovenija razpravo o novi finančni perspektivi razume kot razpravo o potencialni spremembi strukture proračuna, nikakor pa ne v kontekstu povečanja, je ob sprejemu vladnih izhodišč razložil minister Potočnik.
Strukturo prihodnjih proračunov EU pa bo po mnenju slovenske vlade treba prilagoditi bistvenim spremembam, ki jih bo EU doživela z največjo širitvijo v zgodovini, ko se bo s 1. majem 2004 vanjo vključilo deset držav. Izdatke bo treba usmeriti v ključne vsebinske cilje razširjene EU, ki so po mnenju slovenske vlade predvsem vzdržna gospodarska rast, kohezija, nadaljnje širitve EU, utrjevanje področja svobode in varnosti, sredstva naj se prednostno usmerjajo tudi v skupne zunanje politike.
Poleg tega so v Ljubljani mnenja, da lahko Slovenija tudi v obdobju prihodnje finančne perspektive, ki bo letne proračune EU uravnavala predvidoma v obdobju od izteka 2006 pa do leta 2013, zadrži za začetno obdobje članstva zagotovljen neto prejemniški položaj, če se danes veljavni pogoji in okoliščine le ne bodo bistveno spremenili. Kaj natančno o tem menijo v Bruslju, bo znano pred iztekom leto, ko bo Evropska komisija pripravila prve predloge. Do končne odločitve o prihodnji finančni perspektivi bo sicer preteklo še nekaj časa; sprejeta naj bi bila konec 2005 ali na začetku 2006.
