Potočnik se je v Dublinu sestal s svetovalcem premiera Bertieja Aherna za evropske zadeve Eoinom O'Learyjem in državnim ministrom za evropske zadeve Dickom Rochejem, ki sta ministru zagotovila, da je glavna prednostna naloga irske vlade zagotoviti podporo ratifikaciji pogodbe, podpisane konec leta 2000 na Azurni obali. Ta med drugim zagotavlja institucionalno podlago za širitev Evropske unije z do desetimi novimi članicami, morebitni vnovični irski "ne" zato utegne povzročiti zamudo v širitvi. Kot je znano, so irski volilci dokument na prvem glasovanju junija lani zavrnili. Irski gostitelji so Potočniku ob tem povedali, da namerava parlament razpravo o vnovičnem referendumu opraviti v začetku septembra, samo glasovanje pa naj bi izvedli sredi oktobra.
Irska vlada, ki si po Potočnikovih besedah "ne želi prevzeti zgodovinske odgovornosti za zamudo širitvenega procesa", je sicer že konec junija začela kampanjo za podporo pogodbi, objavila pa je tudi besedilo za ponovitveni referendum, v katerem je ustavno zagotovilo, da Irska ne bo sodelovala v skupni evropski obrambi, razen če bi se drugače z referendumom odločili volilci sami. Na prvem glasovanju so bila namreč za volilce sporna zlasti določila pogodbe o razvijanju evropske obrambe, medtem ko naj bi bili Irci širitvi večinoma naklonjeni. Zagotovila o nedotakljivosti tradicionalne irske nevtralnosti je v skupni izjavi dal tudi vrh EU na junijskem zasedanju v Sevilli, podobno izjavo, s katero Irska vlada potrjuje zavezanost takšni politiki, pa je v Sevilli dal tudi sam Dublin.
O'Leary in Roche pa sta se strinjala tudi z zahtevo Ljubljane, ki meni, da bi se morala petnajsterica v dokončnem finančnem dogovoru za izvedbo širitve držati načela, po katerem nobena novinka po vstopu v EU ne bi bila v slabšem finančnem položaju kot pred članstvom v povezavi. Povedano z drugimi besedami, naj bi vsem kandidatkam ob vstopu v unijo zagotovili status neto prejemnice sredstev iz evropskega proračuna.
Petnajsterica sicer dogovora o finančnih vprašanjih za omenjena poglavja še ni dosegla, na junijskem vrhu v Sevilli pa se je obvezala, da bo to storila do jesenskega vrhunskega zasedanja v Bruslju oziroma najkasneje do začetka novembra.
Med temami pogovorov je bil prav tako predlog reforme skupne evropske kmetijske politike (CAP), ki ga je v sredo v Bruslju razgrnila Evropska komisija. Kot je ob tem dejal Potočnik, je irske predstavnike predvsem zanimalo, ali je reforma CAP povezana s pristopnimi pogajanji. Sam je na to odgovoril, da procesa medsebojno nista povezana, saj pogajanja potekajo na podlagi obstoječega evropskega pravnega reda, je pa res, da Slovenija "z enim očesom že gleda v smeri prihodnje kmetijske politike". Sicer Potočnik predlogov komisije ni želel podrobneje komentirati, saj se z njimi še ni podrobneje seznanil, načeloma pa gre po njegovih besedah za korake, "ki smo jih predvideli in gredo v pravo smer."
