Po Potočnikovih besedah je bilo že na začetku pogajanj bistveno zavedanje, da v evropsko integracijo vstopamo zaradi sebe in ne zaradi drugih, česar se moramo zavedati tudi v prihodnje. Na naši poti do polnopravnega članstva v EU in dejanskega začetka delovanja prenovljenih evropskih institucij pa se nam po njegovih besedah ne more zgoditi popolnoma nič slabega.
V prihodnosti Slovenijo čaka še veliko nalog, med katerimi je po Potočnikovih besedah najtežja usposobiti in prilagoditi nacionalne institucije za delo v pogojih članstva v EU. "Gre za prehod iz pasivnega v aktivno stanje, iz prilagajanja v aktivno sodelovanje pri oblikovanju lastnih interesov in njihovem uveljavljanju," je pojasnil minister za evropske zadeve. Izpostavil je vsebinske in institucionalne prilagoditve, med katerimi je poudaril prilagajanje na makroekonomske omejitve in funkcioniranje državnih organov v pogojih deljene suverenosti. Poleg tega moramo po njegovih besedah dokončati proces usklajevanja zakonodaje, pripraviti slovensko različico pravnega reda in nadaljevati z izgradnjo schengenske meje proti Hrvaški.
Med izzivi razširjene EU vidi Potočnik ekonomske in politične probleme. Med prvimi je izpostavil neusklajeno skupno monetarno politiko z nacionalnimi fiskalnimi politikami, staranje prebivalstva, ki po njegovih besedah pomeni veliko fiskalno grožnjo, nezadostno mednarodno konkurenco in neenotno delovanje notranjih trgov v članicah. Med političnimi problemi, s katerimi se bo soočala EU po vstopu novih članic, med njimi tudi Slovenija, pa je Potočnik izpostavil demokratični primanjkljaj, neustrezno skupno zunanjo in varnostno politiko ter institucionalne probleme.
Udeležence je ob odprtju srečanja nagovoril tudi koprski škof Metod Pirih, ki je poudaril povezovanje med evropskimi narodi. "Evropa temelji na skupnih duhovnih in moralnih vrednotah, združevanje pa narekujejo tudi gospodarski interesi," je dejal Pirih. Kristjani želijo po njegovih besedah aktivno prispevati k oblikovanju nove Evrope, prizadevajo pa si tudi za to, da se Evropa ne bo odpovedala svojim krščanskim koreninam in za njihov zapis v evropski ustavi.
