Mobilnost raziskovalcev je po mnenju evropskega komisarja za znanost Janeza Potočnika ključni dejavnik Evrope, temelječe na znanju. "Evropa nima nobene alternative družbi znanosti. Znanje je edina pot, ki bo povečala našo kvaliteto življenja na dolgi rok. Edina še odprta opcija je, kako in kdaj bomo šli na to pot in kdaj bomo usmerili vsa naša sredstva v to smer," je ob zaključku 2. letne konference evropske zveze centrov mobilnosti na Bledu poudaril Potočnik.
Poleg povečanja števila raziskovalcev v EU je bistvena tudi vzpostavitev skupnega evropskega raziskovalnega prostora, za kar je potrebno zmanjšati ovire in povečati mobilnost raziskovalcev med evropskimi državami.
Na tem bo potrebno še veliko delati, opozarja komisar, saj v Evropi ni zadosti vlaganja v raziskave in če se bo ta trend nadaljeval, bo Kitajska kmalu ujela Evropo in ne Evropa ZDA in Japonske, kot je bilo načrtovano. "Moramo spremeniti to situacijo in pripraviti boljše pogoje za podjetja, da bodo vlagala v raziskave in inovacije," je poudaril.
Samo povečanje investicij v raziskave pa ni dovolj, potrebno je zadostno število raziskovalcev in njihova kvaliteta, opozarja Potočnik. Pojasnjuje, da se v sedanjih razmerah v Evropi veliko raziskovalcev raje preseli v ZDA. "Če pa bodo pogoji primerljivi, sem prepričan, ne le da bi mladi raziskovalci ostajali v Evropi, ampak tudi da bi se številni raziskovalci vrnili nazaj iz ZDA," pravi Potočnik.
Vzpostavitev enotnega prostora poskuša EU pospešiti tudi s spodbujanjem mobilnosti raziskovalcev, pri čemer ji pomagajo nacionalni centri mobilnosti. Tudi Slovenija ima tovrsten center mobilnosti, ki ustvarja mrežo med raziskovalci in univerzami ter podjetji. Težave centra pa so v majhnosti Slovenije, zaradi katere so viri specializiranega ekspertnega znanja omejeni in število izmenjav med raziskovalci sorazmerno nizko.
